22. marec – svetovni dan voda

26.3.2020

Varujmo vodne vire, da bo pitna voda vedno in za vse

»Blagodejnost kozarca vode cenimo šele, ko se usta sušijo od žeje.« (A. Bagola) Vsako leto se 22. marca, na svetovni dan voda, ki so ga Združeni narodi razglasili leta 1992 v Rio de Janeiru v Braziliji, svet spomni, kako pomembna je pitna voda, njeno varstvo in ravnanje z njo za naše preživetje.

Voda je na Zemlji nekaj izjemnega. V živih bitjih prenaša za življenje pomembne sestavine. Če je v telesu premalo vode, v njem ni transporta. Zato nimamo energije, kri se zgosti in to nas posledično vodi v utrujenost, bolezen in smrt. Zato je voda življenje. Ali ste vedeli, da potrebujmo na dan dva litra čiste vode, vode s slanico ali kokosove vode? Poudarek je na čisti vodi. Zato je nujno, da poleg skodelice kave, kozarca vina ali žgane pijače spijemo še kozarec vode. Prav tako je treba poskrbeti, da vodo pijemo ob športnih dejavnostih in na delovnem mestu. Pitna voda postaja tudi v gostinstvu vedno bolj cenjena pijača, za gurmane pa jo ocenjujejo vodni someljeji.

Namen svetovnega dneva voda je ozaveščanje o pomenu pitne vode in trajnostne rabe vodonosnikov. Cilj letošnje obeležitve je zmanjšanje njene uporabe. Danes še vedno milijarda ljudi živi brez varne oskrbe s pitno vodo oz. varnega upravljanja z vodo. Ob tem se v teh časih spomnimo na vojna območja, taborišča, begunce, na vedno bolj sušna obsežna območja sveta, kjer je vedno manj pitne vode, pa tudi na to, da voda tudi pri nas ni samoumevna dobrina. Ne smemo pozabiti na izredne naravne dogodke in nesreče ali dejavnosti, ki smo jim bili še nedavno priča. Takrat se dogodi, da ostanemo brez pitne vode zaradi pomanjkanja, onesnaženja ali škode na infrastrukturi.

Pitna voda je bistra, brez barve, vonja in okusa in ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje ljudi, ter snovi v koncentracijah, ki bi same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljale nevarnost za zdravje ljudi. Morda se še kdo spomni, kako je hodil peš k bližnjemu studencu po vodo, tudi večkrat na dan. Danes do naših domov večinoma priteče po cevi iz javnega ali zasebnega vodovoda. V naši občini imamo pet javnih vodovodov, ki jih upravlja občina. Zanje je vzpostavljen notranji nadzor po načelih HACCP, ki ga po naročilu občine opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v Kranju. Poročilo o stanju pitne vode na teh vodovodih je bilo predstavljeno v februarskih Podblegaških novicah. Zasebni vodovod, ki oskrbuje več kot pet objektov ali 50 uporabnikov, mora imeti določenega upravljavca vodovoda in odgovorno osebo za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode. Kadar se zgodi, da voda ni skladna s predpisi s področja zdravstvene ustreznosti, se o tem obvesti odgovorno osebo upravljavca vodovoda, ki nato ustrezno ukrepa.

Od kod zaloge vode?
Pa se kdaj vprašamo, od kod zaloge vode? Največje zaloge v Sloveniji so med zrni v obsežnih prodnih zasipih (medzrnski vodonosniki), ki so jih ob koncu ledene dobe nasule reke. V naši občini se voda pretežno nahaja v karbonatnih kamninah v razpokah različnih globin (razpoklinski vodonosniki) ali v kraškem podzemlju (kraški vodonosniki). S sabo prenaša vse, kar pobere na svoji poti, tako koristne minerale kot škodljive snovi in mikroorganizme. Zato je pomembno, od kod jo dobimo oz. po kakšnem področju teče.
Na kakovost in količno pitne vode lahko vplivamo tudi sami. Voda se iz naših pip preko čistilnih naprav vrača nazaj v naravo, tako v potoke, reke in podzemlje in krog se ponovi. Z varovanjem narave in skrbnim ravnanjem lahko ohranimo zadostno količino vode v vodonosnikih in izvirih, ki bo čista in živa, brez klora in UV dezinfekcije, prava izvirska voda, kot jo pijemo najraje. Pazimo, da zdravju škodljivih snovi, kot so npr. akumulatorji, gume, predmeti iz azbesta, škropiva, maziva, olja, radioaktivne snovi in druge kemične snovi ne odlagamo ali zlivamo v naravo in tudi v odtoke ne, ampak jih odlagamo na za to določena mesta za odvoz. Naravni čistilec vode je tudi gozd v splošnem, posebej pa še obrečni gozd, zato ohranjajmo čim širši obrečni pas grmovja in predvsem drevja. Na vodovarstvenih območjih ravnajmo skladno s predpisi. Če je to tudi območje za kmetovanje, moramo biti še posebej pozorni na primerno oz. pravilno rabo, na pašo in obdelovanje zemlje glede na stopnjo varovanja vodnih virov. Pa na zdravje!

Tadeja Šubic