25 let Občine Gorenja vas - Poljane

24.9.2019

103 občinski nagrajenci, med njimi šest častnih občanov

23. november je s sklepom občinskega sveta občinski praznik. Na ta dan je bila leta 973 zapisana darilna listina cesarja Otona II. kot najstarejši pisni vir, v katerem so prvič omenjeni kraji v današnji Občini Gorenja vas - Poljane. Občina v spomin na ta dogodek že tradicionalno pripravi slavnostno akademijo s podelitvijo priznanj zaslužnim občanom za dosežke v gospodarstvu, vzgoji, izobraževanju, znanosti, kulturi, športu, zaščiti in reševanju, ekologiji in na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo h kakovostnejšemu, vsestransko bogatejšemu ter polnejšemu življenju občanov ter imajo večji pomen za ugled in razvoj občine in širše skupnosti.

Občina podeljuje priznanja že vse od leta 1997. Tako je podelila naziv častnega občana šestim, plaketo dvajsetim, priznanje oseminpetdesetim ter pohvale in priznanja župana devetnajstim občanom. Med častnimi občani so poleg spodaj predstavljenih še Vladimir Kavčič (častni občan 2014 za obsežno pisateljsko delo), Alojzij Štremfelj (častni občan 2016 za dolgoletno vodenje in rast podjetja Marmor Hotavlje ter za delo in aktivnosti pri razvoju krajev pod Blegošem) ter Alojzij Oražem (častni občan 2017 za dolgoletno zgledno pastoralno delo ter skrb za ohranjanje cerkvene stavbne dediščine Župnije Trata - Gorenja vas). Vsem trem je bilo priznanje podeljeno posthumno.

Častni občan leta 2003: Branko Selak
za dolgoletno uspešno vodenja podjetja Marmor Hotavlje
Branko Selak, rojen 26. novembra 1947 na Dolenji Dobravi, se je po končani osnovni in Srednji gradbeni šoli Ljubljana leta 1969 zaposlil v Marmorju Hotavlje ter ob delu diplomiral na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Sprva je bil vodja obrata, nato je vodil montažo in proizvodnjo, skrbel za prodajo, vodil večje investicije, bil tehnični vodja in leta 1980 prevzel direktorsko mesto. Vsa ta leta družba posluje z dobičkom in je postala doma in v tujini znana kot trdna in uspešna.
Marmor Hotavlje temelji na 71-letni tradiciji. V času vodenja podjetja je bil velik poudarek na sodobni opremljenosti, usposabljanju kadrov, računalniško podprti informatiki, razvoju novih materialov in tehnologij, izvozu na zahtevne trge in ohranitvi podjetja v slovenski lasti. Kot prvi kamnarji na svetu so nabavili računalniško krmiljen stroj za obdelavo kamna ter razvili nove tehnologije za pridobivanje in proizvodnjo kamna ter uvedli okolju prijazno podzemno pridobivanje kamna. Hotaveljski kamnoseki so sodelovali pri gradnji številnih pomembnih objektov doma in v tujini. Branko Selak je bil zadnjih sedem let pred razpadom bivše države predsednik upravnega odbora združenja kamnarjev Jugoslavije, Kamergran v Beogradu. Med drugim je bil podpredsednik zborničnega Združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala, predsednik Društva direktorjev občine Škofja Loka, Žiri, Gorenja vas - Poljane in Železniki ter 16 let predsednik zbornice za gradbeništvo pri GZS. Leta 1999 je prejel nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Znal je prisluhniti tudi potrebam domačega kraja in širše občine ter prispevati v dobro razvoja kraja in ljudi.

»Za Hotaveljske kamnoseke se je v 25 letih ogromno spremenilo. Takrat je bilo podjetje vezano predvsem na domači trg (slovenski in prej jugoslovanski trg). Danes domači trg pokriva samo še 5 do 10 %. Za nas je bistven izvoz na najbolj zahtevne trge. Spremenila se je struktura proizvodnje – iz masovne proizvodnje smo prešli na projekte, ki so plod individualnih zahtev projektantov in naših znanj. Z znanjem, ki je v naši stroki na prvem mestu, smo prišli med najboljše. To je za podjetje, ki nima zadosti lastnih surovin, edini pogoj za obstoj,« pojasnjuje Branko Selak in poudari, da so z 'novo občino' zadovoljni. Dobro so sodelovali tudi z občino Škofja Loka. »Z občino Gorenja vas - Poljane dobro sodelujemo in kot eno večjih podjetij v kraju smo si pri svojem delovanju enotni – delamo za dobrobit domačega kraja. Danes je zelo pomembno, da znamo to lokalno skupnost tudi predstavljati navzven.« Občina si na področju gospodarstva in turizma prizadeva, da bi ustvarila čim več zaposlitev za domače ljudi. »Če bodo ti ostali, bodo več pozornosti namenjali ohranjanju okolja in narave. K temu stremimo tudi v podjetju Marmor Hotavlje in smo zelo zadovoljni, ko naši poslovni partnerji občudujejo lepoto okolja in narave, kjer živimo in delamo.«

Častni občan leta 2005: Peter Jovanovič
za dolgoletno delo na področju likovnega ustvarjanja
Peter Jovanovič, rojen 6. februarja 1938 v Dolenji Žetini, je svoje formalno šolanje zaključil leta 1952, ko je zaključil obvezno šolanje. Riše od svojega osmega leta dalje, prvi honorar za svoje likovno delo je dobil že pri desetih. Svoje prve risbe, na katerih je poskušal upodobiti življenje okrog sebe, je narisal v samotah svojega doma, pripetih na strme bregove visoko pod Blegošem. Njegova pot uveljavljanja v slovenskem likovnem prostoru se je pričela leta 1956, ko je reviji Mlada pota poslal v oceno nekaj svojih risb. Prve risbe je objavil prav tam dve leti kasneje. Takrat se je začel ukvarjati tudi s kiparjenjem, ki je kasneje postalo njegov razpoznavni znak. Svoje risbe je prvič predstavil na skupinski razstavi sodelavcev revije Mlada pota v ljubljanskem nebotičniku leta 1959. Od takrat dalje ves čas razstavlja. Z nepremagljivo slo po ustvarjanju in s hribovsko trmo je premagal številne težave, s katerimi se mora spopasti umetniški ustvarjalec brez formalne izobrazbe. Motivno njegovo risarsko in kiparsko delo izvira iz domačega, vaškega, hribovskega okolja s posebnim poudarkom na otrocih, nadaljuje se zlasti v spomeniški plastiki, z upodabljanjem davnih in bližnjih zgodovinskih dogajanj, zatem seže v poustvarjanje številnih likov in motivov po slovenski klasični literaturi, od Prešerna prek Levstika, Milčinskega, Seliškarja, Voranca, Balantiča pa do Pesmi štirih in še dalje: loteva se tudi svetopisemskih motivov. Umetniška dela samorastnika izpod Blegoša najdemo na območju občine Gorenja vas - Poljane. Praskanke krasijo njegovo rojstno hišo, šolo, župnišče in gasilski dom v Javorjah ter nekatere zasebne hiše. Njegove lesene skulpture so postavljene pri koči na Ermanovcu, v Poljanah, v cerkvi v Javorjah in Poljanah. Mnogo jih je v zasebni lasti. Svoje lesene plastike, risbe in grafike je Jovanovič predstavljal na več razstavah v občini. Dajal je pobude in se s svojimi deli udeleževal številnih dobrodelnih prireditev, katerih izkupiček je bil namenjen socialno ogroženim ljudem.

»Zame se v obdobju 25 let ni kaj dosti spremenilo. Pri svojem ustvarjanju in pripravi razstav sem samostojen. Še vedno delam, res pa da manj kot včasih,« je povedal Peter Jovanovič. Izpostavlja dejstvo, da se je umetnost spremenila in je včasih preveč moderna in nerazumljiva za starejše generacije. Pomembno se mu zdi, da je občina samostojna. »Morda smo le nekoliko majhni. Sicer pa toliko, kot ima občina finančnih sredstev, toliko lahko naredi.«

Častni občan leta 2007: Jože Bogataj
za dosežene uspehe v vseh treh mandatih vodenja občine
Jože Bogataj se je rodil 16. septembra 1935 na Dolenji Dobravi. Naloge prvega župana ob ustanovitvi Občine Gorenja vas - Poljane v letu 1994 niso bile lahke, saj je bilo treba poskrbeti za mnogo organizacijskih stvari, da je občina lahko začela z delovanjem in postajala enakovredna ostalim občinam. V treh mandatih županovanja se je na področju šolstva, gospodarstva, kulture naredilo izjemno veliko. To obdobje so zaznamovala velika vlaganja v šolske objekte; dogradila se je OŠ Poljane in s tem postala osemletka, zgrajen je bi prizidek k OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, s čimer se je uredilo prostore za otroško varstvo, zagotovljene so bile tudi prostorske možnosti za prehod na devetletno šolanje. Zgradil se je vrtec na Sovodnju, začela se je gradnja Telovadnice Poljane, snovali so se načrti za telovadnico v Gorenji vasi, zgradilo se je več športnih igrišč po različnih krajih.
V tem obdobju so se prav tako odpirale prostorske možnosti za podjetnike, začela se je izgradnja gospodarske cone Todraž, tekle so priprave na gradnjo gospodarske cone Dobje, subvencionirala so se nova delovna mesta in dodatne dejavnosti na kmetijah, uvedeno je bilo dodeljevanje vrste drugih podpor za podjetnike in kmete. Zgradili so se čistilni napravi v Gorenji vasi in Poljanah in velik del kanalizacijskega omrežja. Uveden je bil sistem ločenega zbiranja odpadkov, zgrajeni so bili ekološki otoki, začelo se je z gradnjo sodobnega zbirnega centra za odpadke. Zgradil se je trgovsko-stanovanjski center v Gorenji vasi, odkupljen je bil Dom Partizana in rojstna hiša slikarjev Šubicev.
Posebno pozornost je namenjal vlaganjem v cestno infrastrukturo, saj je tudi preko izboljšanja cestnih povezav želel prispevati k ohranjanju in izboljšanju življenja v hribovitejših predelih.
Občina je pod vodstvom Jožeta Bogataja odločno zakorakala na pot napredka in razvoja naših krajev, na kar smo danes lahko upravičeno ponosni.

»Od takrat do danes se je veliko spremenilo, seveda na boljše za ljudi. Že izračuni in rezultati so takoj pokazali, da je bila odločitev za samostojno občino pravilna. Mesto je veliko potrebovalo, kar se je poznalo pri finančnih sredstvih, podeželje pa je ostajalo zadaj,« se spominja Bogataj in nadaljuje: »Včasih nismo tako gledali v korist politike, danes pa je politika tista, ki usmerja stvari.« Spremenili so se časi, več je denarja, zato so posledično izboljšave možne hitreje in prej. Danes je drugače, postavljeni temelji so se pričeli izboljševati. V vseh teh letih se je ogromno naredilo na področju šole, vrtcev in dostopnosti višje ležečih krajev …«

Lidija Razložnik

Fotogalerija