Angl Marije Knafelj razprl krila

28.5.2020

V dneh epidemije je izšel prvenec Marije Knafelj, v katerem je v treh razdelkih Angl, Tomna noč in Metulčk, zbranih 78 pesmi, zapisanih v poljanskem narečju.

Marija Knafelj je bila rojena leta 1956 na Srednjem Brdu, osnovno šolo je obiskovala na Hotavljah in v Gorenji vasi, zatem pa se takoj zaposlila v Alpini. Pred upokojitvijo je nekaj let delala še v Unitechu. Dobro desetletje je predsednica Rdečega križa Gorenja vas in voditeljica skupine za samopomoč Frklje. Kot pravi sama, je šele po upokojitvi našla čas za obujanje spominov, za utrinke časa in okolja, ki so zapisani v narečni poeziji.
Kot je v spremni besedi zapisal Brane Tušar, je pravi zaklad, ki nam ga avtorica predstavlja, pisanje v narečju. Za razumevanje bralca je zapis precej zahteven. Še en izziv predstavlja vsebina, ki je srednji generaciji nemestnih prebivalcev še znana, mlajšim pa ne več. Gre za bogastvo izginjajočih predmetov, opravil, dogodkov, načina bivanja in razumevanja sveta. V času, ko sta se zamenjali dve generaciji, so se namreč v svetu zgodile številne in drastične spremembe. Pa to niso samo obdelana narava, doma pridelana hrana, ročna orodja in pripomočki … izginjajo tudi duša, srce, pristni medčloveški odnosi, medsebojno spoštovanje, delovne navade. »V tem socialnem segmentu so Marijine pesmi najbogatejše«, poudarja Tušar. Dodaja še, da se v preproščini skriva največje bogastvo. V vsaki pesmi sta zapisani tudi sporočilo in priporočilo. Pozitivno, dobronamerno – četudi so nekatere pesmi na prvi pogled črnoglede, žalostne, otožne, bolno zasanjane, niso nikoli brezvoljne ali apatične. Tega ni – tudi to je eno do ključnih sporočil zbirke. Vsak pozoren bralec lahko iz Marijinih pesmi razume in izlušči globoko vero – v religioznem smislu, pa tudi močan uporniški duh, ki prejšnjemu ni lasten. Gre za dva pola, ki vlečeta narazen, a s pravim pristopom, ki ga imenujemo duša, stopata družno po isti poti.

Slogovno so zapisi preprosti, kot so preprosta avtoričina sporočila, pogosto se slednje rimam brez strahu umika vsebini.

Avtorica tako zavedno ali nezavedno, tudi slogovno, ne samo vsebinsko, opozarja na našo edino zares skupno lastnost – našo neizpodbitno minljivost. Morda tudi zato naslov Angl. Kot pravi avtorica, imamo angele vsi: varujejo nas in nam kažejo pot, nas podprejo, ko padamo in se pobiramo.

Damjana Peternelj