Čas epidemije tudi priložnost za razmislek

Čas epidemije, izmenjujočega se zaprtja in odprtja javnega življenja kljub naveličanosti vseh nas kljub temu lahko ponuja tudi priložnosti za razmislek o stvareh, za katere navadno nimamo dovolj časa – ali pa tako le mislimo. Okolje, pomen čiste vode, odnos do hrane, skrb za lastno telesno in duševno zdravje ter za soljudi – vse to so teme, na katere bi morali misliti večkrat, ne glede na to, ali živimo v času epidemije ali ne.
Nevarnosti so prisotne na vseh področjih življenja, vendar je pomembno, da jih prepoznamo in ravnamo tako, da nas čim manj oziroma sploh ne ogrožajo. V šoli otroke k takšnemu razmišljanju in delovanju spodbujajo številni svetovni dnevi in projekti, ki poudarjajo različna področja.

Kaj nam pomeni voda
Dvaindvajseti marec je svetovni dan vode. Pomena pitne vode se vedno bolj zavedamo, čeprav jo imamo pogosto za samoumevno dobrino. Pa veste, da je le 0,007 odstotka vse vode na našem planetu na voljo za pitje? Na milijone ljudi po svetu živi z manj kot desetimi litri vode na dan, medtem ko povprečen Slovenec na dan porabi 150 litrov vode.
Da imamo srečo, ker je na področju, kjer živimo, za zdaj vode še dovolj, se zavedajo tudi učenci. Ob letošnjem svetovnem dnevu vode smo za učence osmega in devetega razreda organizirali fotonatečaj. Najboljšo fotografijo je posnela Tadeja Osredkar, nagrajeni pa so bili še Lenart Justin, Jerca Kos, Luka Možina in Anže Pintar.

Varovanje okolja
Otroci vedo tudi, da smo za naš planet odgovorni prav vsi. Svetovni dan zdravja in svetovni dan Zemlje so v aprilu učenci razredne stopnje povezali s temo varovanja okolja. Ker so se ponovno šolali na daljavo, so v okolici svojega doma izvedli očiščevalno akcijo. Zanjo so navdušili tudi svoje domače in se skupaj odpravili v naravo. Poiskali so divja odlagališča ali pa samo odpadke ob poti ali potoku, ki jih brezvestni obiskovalci odvržejo. Njihove vreče so se prav hitro napolnile.

Čas za zdravje je čas za nas
Je projekt Zdrave šole, ki ponuja tudi izziv v ustvarjalnem pisanju – tokrat v pisanju haikujev na temo zdravja in koronavirusa. Haiku je japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov. Prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem. Nastali so izvirni, domiselni, tudi zabavni haikuji, učenci pa so se izurili za prave mojstre v pisanju te zanimive pesniške oblike.

Doma smo bili,
po Vibru se srečali
in se smejali.
Težko je bilo
za računalnikom bit’,
vsak dan se učit’.
Zdaj v šoli smo spet,
pesmice pišemo vsi,
dobro se nam zdi.
Ana in Lejla Vita

Svetovni dan maternega jezika
Enaindvajsetega februarja obeležujemo svetovni dan maternega jezika. To je naš prvi jezik – tisti, ki se ga naučimo, ne da bi se tega sploh zavedali; tisti, v katerem razmišljamo in se v njem najlažje izražamo; tisti, v katerem sanjamo. Omogoča nam neskončno ustvarjalnosti, kar so dokazali četrto- in petošolci s svojimi najlepšimi besedami, oblikovanimi v cvet, in zgodbami na P. V 6. b razredu je učenec, čigar materni jezik je albanščina. Ob dnevu maternega jezika so zato pri uri oddelčne skupnosti vsi skupaj izdelali slovensko-albanski slovarček. Učili so se izgovarjave albanskih besed in ugotovili, da se jezika zelo razlikujeta. Za trenutek so stopili v čevlje sošolca in videli, kako se lahko kot tujci počutimo v razredu.

Moder stol – nekdo misli nate
V vsakodnevnem vrvežu in naglici se pogosto ne znamo ustaviti niti takrat, ko bi bilo nujno! Moder stol, projekt OŠ Maksa Pleteršnika, v katerem sodelujemo, nas opozarja prav na to: da si je treba vzeti čas zase in soljudi ter skupaj kaj narediti. Postavljanje stolov na javna mesta ima, kot pravijo, več pomenov: stoli nevsiljivo ustavljajo hitenje, nudijo možnost počitka, premisleka in hkrati s svojimi angažiranimi in humanimi sporočili delujejo kot medij. Učiteljica Mihaela Žakelj Ogrin je usmeritve projekta združila s cilji pri likovnem pouku in nastali so domiselni mini stoli, opremljeni z navdihujočimi mislimi za vsak dan.

Pasti interneta
V okviru Programa NEON so se četrtošolci na delavnicah učili prepoznavati spletno nasilje in tudi spolno nadlegovanje. Večina naših četrtošolcev lahko dostopa do interneta, več kot polovica jih ima tudi že lastni pametni telefon. Opažamo, da se desetletniki na spletu obnašajo zelo naivno, so preveč zaupljivi, zato nujno potrebujejo nazoren prikaz, kaj vse se jim lahko zgodi in kako v takšnem primeru ravnati. Program NEON učence opremi z informacijami, kako lahko ravnajo. Na delavnicah tudi nenehno poudarjamo, kako zelo pomembno je, da o neprijetni izkušnji povedo odrasli osebi, ki ji zaupajo, in jo prosijo za pomoč.

Lažne novice
Nevarnost za mlade predstavljajo tudi lažne novice, ki se širijo kot epidemija. Tudi na tem področju je potrebno izobraževanje tako za otroke kot za odrasle. S tem namenom je delavnico o prepoznavanju, nevarnosti in posledicah širjenja lažnih novic za skupino učencev vodila dr. Sonja Merljak, novinarka in urednica Časorisa, prvega spletnega časopisa za otroke. Učenci so iz prve roke izvedeli, kako lažne novice nastanejo, kako se širijo in na kaj vse lahko vplivajo. Le če jih prepoznamo, nam ne morejo škoditi.

Bernarda Pintar