Dan državnosti v Gorenji vasi

Dan državnosti v Gorenji vasi je letos Krajevna skupnost Gorenja vas obeležila s predstavitvijo novo nastajajočega zbornika o Gorenji vasi in Hotavljah. Prireditev so na predvečer praznika popestrile klekljarice Klekljarskega društva Deteljica, ki letos praznujejo 15. obletnico.

Mirjana Možina in Silvo Pivk, člana uredniškega odbora za pripravo zbornika, sta prisotnim predstavila nastajanje nove knjige. Mirjana Možina je poudarila: »Zbiramo sledi preteklosti, pridnih rok naših prednikov in prehajamo v sedanjost, v utrip sedanjega časa – želimo si povezati preteklost in sedanjost ter izdati zbornik, ki ga bodo še čez leta naši zanamci z veseljem vzeli v roke.«
Silvo Pivk je napisal prispevek o izseljevanju v začetku prejšnjega stoletja in predstavil njegovo nastajanje, iskanje virov in podatkov. Posebnost je, da bo prvič objavljen celoten seznam izseljenih s tega območja, ki jih je bilo več kot 600.
Prisotne je pozval, naj ob pospravljanju podstreh starih hiš ne bodo preveč temeljiti in jih povabil k sodelovanju, če imajo doma kakšno primerno zgodbo ali fotografijo, ki bi jo bilo vredno umestiti v zbornik. Ta bo pričevalec dogajanja skozi čas v naslednjih krajih: Gorenja vas, Dolenja Dobrava, Gorenja Dobrava, Dobravšce, Todraž, Bačne, Žirovski Vrh Sv. Urbana, Žirovski Vrh Sv. Antona, Hotavlje, Volaka, Suša, Čabrače, Hlavče Njive in Jelovica. Zbornik bo predvidoma končan prihodnje leto.
Zgodbo na Trgu Ivana Regna sta medgeneracijsko dopolnili klekljarici Klekljarskega društva Deteljica Gorenja vas: izkušena Mihaela Ferlan in mlada nadobudna članica klekljarskega krožka na OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi Ula Možina, ki sta skozi večer predevali klekeljne ob kulturnem programu.
Eden prvih prispevkov, ki je bil napisan za zbornik, je bil prav o čipkarstvu na Gorenjevaškem, ki je v začetku prejšnjega stoletja pomenilo vir zaslužka trgovcem s čipkami in preživetja klekljaricam. Med znanimi trgovci s čipkami je bil Waclav Alojz Paleček iz Gorenje vasi, za katerega je pred 1. sv. vojno delalo od 600 do 700 žensk in otrok. Njegov dopis na trgovsko in obrtniško zbornico leta 1918 zaradi pomanjkanja sukanca je prebrala Mira Kržišnik. Tradicijo čipkarstva in delovanje čipkarske šole v Gorenji vasi, ki je bila po več kot 50-letnem delovanju ukinjena leta 1963, je predstavila Hana Oblak. Družno pa sta na koncu prebrali zgodbo o klekljanju čipk za zaveso, ki naj bi bila namenjena za novoletno darilo egiptovskemu predsedniku Naserju.

Preplet niti preteklosti in sedanjosti
Za naklekljano čipko kulturnega programa so poskrbeli še skupina otrok z mentorjem Markom Ušeničnikom iz glasbene šole Zaigraj si, harmonikarica Veronika Klemenčič, Vokalna skupina Cantabile, Plesna skupina Step in Twirling skupina Gorenja vas. Vsi ti so povezali niti v čipko kulturnega dogodka, ki je nastajala na predvečer dneva državnosti v Gorenji vasi, simbolno pa punkelj Mihaele Ferlan z naklekljano čipko predali v roke županu Milanu Čadežu, ki sta ga na prizorišče pripeljali predstavnici mlajše generacije: Ula Možina in Ajda Kržišnik. Izročil mu ga je urednik bodočega zbornikaValentin Bogataj.
»V čipko, ki je nastajala, je vloženo naše delo, vanjo so vloženi naš trud, naše upanje, naši cilji in načrti. Spoštovani gospod župan, kot predstavnik lokalne oblasti s to dediščino ravnajte kot z najvrednejšo svetinjo, ki kaže luč v prihodnost. Naši lokalni skupnosti, naši skupni domovini Sloveniji,« je bilo slišati ob predaji, urednik pa je županu zaželel še, da bi tudi v prihodnje tako uspešno predeval in povezoval niti med prebivalci občine.
KUD Trata Gorenja vas je povabil na ogled razstave likovnih del na temo Prelepa Poljanska dolina ob fontani, klekljarice pa naslednji praznični dan na ogled razstave Voda, vir življenja v Sokolski dom, ki so jo pripravile ob praznovanju.

Damjana Peternelj