Društvo diabetikov Škofja Loka

Škofjeloško društvo diabetikov letos praznuje 30-letnico delovanja, ki so jo s slovesnostjo obeležili v novembru, ko obeležujemo svetovni dan diabetesa.

V društvu, ki šteje 287 članov, od katerih jih 31 prihaja iz občine Gorenja vas - Poljane, so skupaj z Zvezo društev diabetikov Slovenije v počastitev 30-letnice društva in svetovnega dneva sladkorne bolezni organizirali osrednjo državno proslavo v Škofji Loki. Potekala je pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, na njej pa so podelili zahvale za aktivno sodelovanje gorenjskim društvom diabetikov. Zveza društev diabetikov Slovenije pa je podelila 12 priznanj za organizacijo dogodkov na republiški ravni.
Društvo je bilo ustanovljeno 30. marca 1989 v Škofji Loki kot Društvo za boj proti sladkorni bolezni Škofja Loka in od takrat združuje sladkorne bolnike občin: Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Med pomembnejše dosežke društva štejejo ustanovitev ambulante za sladkorne bolnike v zdravstvenem domu v Škofji Loki, ki je začela dvakrat mesečno delovati jeseni 1991, od leta 1993 dalje pa ima ambulanta svojega zdravnika diabetologa in reden urnik dela. Organizirajo razne športne prireditve, izlete, družabna srečanja, izobraževanja in sodelujejo z zdravstveno službo; da društvo deluje tako, kot mora, pa skrbijo številni posamezniki s prostovoljnim delom. Izvajajo tudi meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola.

Zaščitite svojo družino
Leta 2006 so v OZN razglasili diabetes za epidemijo svetovnih razsežnosti in istega leta tudi označili 14. november za svetovni dan diabetesa. Letošnje geslo ob svetovnem dnevu je: Zaščitite svojo družino. »Obvladovanje sladkorne bolezni je vsakdanja skrb, za kar je potrebno redno spremljanje, neprestano izobraževanje in podpora cele družine. Zgodnje odkrivanje bolezni močno vpliva na njen potek, zato je pomembno, da bolezen čim prej prepoznamo. Tudi tukaj ima družina pomembno vlogo – da ne spregledamo znakov, ki kažejo na to, da mogoče s sladkorjem v krvi ni vse v redu. Čezmerna žeja, pogosto uriniranje, zamegljen vid, utrujenost, nepričakovano hujšanje … so pogosti spremljevalci sladkorne bolezni,« je opozorila Oblakova.

Število obolelih strmo narašča
Število obolelih za sladkorno boleznijo se hitro povečuje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji leta 2008 zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okoli 84.000 ljudi, leta 2017 pa okoli 111.400 oseb. Skupno letno število prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi pa se je v zadnjih letih povečalo za dva do tri odstotke (povprečno za okoli 2.500 ljudi) letno. Predsednica Društva diabetikov Škofja Loka Tanja Oblak tako ocenjuje, da je v populaciji kar šest do sedem odstotkov sladkornih bolnikov. Med moškimi je sladkorna bolezen pogostejša kot pri ženskah, saj ima ugotovljeno sladkorno bolezen vsak peti moški in vsaka deseta ženska, starejša 65 let. Razlog za to je večinoma nezdrav življenjski slog, kar pomeni premalo gibanja, neprimerna prehrana, prevelika telesna teža, pomemben dejavnik pa je tudi stres. Kljub temu pa je po besedah Oblakove obolenje še vedno v veliki meri pogojeno z boleznijo v družini. Zato vsem bralcem svetuje, ne glede na to, ali so sladkorni bolniki ali ne, naj si vzamejo čas zase in ga preživijo kar se da aktivno.

Kaj je sladkorna bolezen?
To je kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito porabljati. To glukozi (ki jo dobimo iz hrane) oteži prehod v celice, ki zato ne morejo normalno delovati. Zmoti se tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Končni učinki bolezni so lahko trajne okvare, nepravilnosti v delovanju ali pa celo odpoved številnih telesnih organov. Glede na nastanek poznamo sladkorno bolezen tipa 1, ki se pojavi že v otroštvu in je avtoimunska bolezen. Za ta tip bolezni je nujno zdravljenje z inzulinom in jo ima približno 10 odstotkov diabetikov v Sloveniji. Večina diabetikov pa ima sladkorno bolezen tipa 2, h nastanku katere pripomore neustrezen življenjski stil.

Tina Dolenc