Intervju: dr. Miha Krofel

Docent dr. Miha Krofel z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani velja za enega najboljših poznavalcev velikih zveri pri nas. Z njim smo se pogovarjali o volku, ki je vse od letošnje pomladi aktivno prisoten tudi na območju naše in sosednjih občin Cerkno in Železniki.

Kakšna žival je volk?
Volk je največji predstavnik družine psov, kamor sodijo recimo tudi lisice, šakali in kojoti. V naravi opravlja vlogo vrhovnega plenilca, saj se nahaja na vrhu prehranjevalne verige in lovi predvsem velike rastlinojedce. Glavni naravni plen pri nas mu predstavljajo divji prašič, jelenjad in srnjad. Tako prispeva k naravnemu ravnovesju: uravnava številčnost in obnašanje svojega plena. Njegova vloga je seveda večja na območjih z bolje ohranjeno naravo.

Je v čem poseben?
Volk je zelo teritorialna vrsta. Živi v tropih, ki so v resnici družine – starša (t. i. alfa samec in alfa samica) in njuni različno stari potomci, ki srdito branijo svoje ozemlje pred vsemi tujimi volkovi, ki niso člani njihove družine. Tako imamo na vsakem teritoriju le po eno družino volkov in prekrivanje teritorijev se praktično ne dogaja. Velikost teritorija v Sloveniji je v povprečju štirideset tisoč hektarjev. Skozi leto se velikost družine precej spreminja (rojstva, smrtnost in odseljevanja mladih volkov). Tropi v Sloveniji večinoma štejejo od 2 do 10 volkov, za krajši čas, takoj po poleganju mladičev, pa lahko tudi več.

Koliko volkov/tropov se trenutno nahaja na območju Severne Primorske in Gorenjske?
V letu 2018 smo na območju Severne Primorske in Gorenjske poleg tropov v Trnovskem gozdu in na Nanosu zabeležili še en par in pet posameznih volkov, ki so v preteklem letu še iskali prazen prostor in partnerja, s katerim bi si ustvarili družino. Nad Tolminom smo npr. zaznali mladega samca, ki se je odselil iz tropa Trnovski gozd, pri Mostu na Soči pa še enega, ki izvira iz tropa Menišija (med Vrhniko in Cerknico). Zabeležili smo tudi enega volka, ki je sem prišel iz okolice Gardskega jezera v Italiji in za katerega je genetska analiza pokazala, da gre za potomca (sina) slovenskega volka Slavca, ki se je leta 2011 odselil iz Slovenije v Italijo. Lani je njegov sin prišel v Slovenijo, se nekaj časa zadrževal v Trenti, nato pa pot nadaljeval proti osrednji Sloveniji, kjer ga je na koncu pri Vrhniki povozil vlak. Preliminarni podatki kažejo, da tako kot lani nekateri volkovi iz SZ Slovenije izvirajo iz slovenskih tropov, drugi iz italijanskih.

Kakšni so rezultati popisa volkov z izzivanjem tuljenja, ki je konec avgusta potekalo na območju Cerkljanskega?
Pred kratkim smo opravili monitoring volkov s pomočjo izzivanja tuljenja volkov, ki je letos poleg Kočevske, Notranjske in Primorske prvič potekal tudi na območju Gorenjske. V južnem delu Slovenije so rezultati podobni tistim iz prejšnjih let, na severu pa smo potrdili prisotnost dveh novih teritorialnih tropov volkov, in sicer enega v Cerkljanskem hribovju in enega na Jelovici. V obeh izmed teh tropov smo uspeli potrditi tudi prisotnost letošnjih mladičev. Eden izmed teh mladičev je bil kmalu potem tudi odstreljen na Cerkljanskem.

Je pri volku mogoče populacijo uravnavati zgolj naravno? So predlogi ZGS o kvotah odstrela volka sprejemljivi?
Potrebno se je zavedati, da ima odstrel pri volku (dokler je trajnosten in z njim ne iztrebimo celotne populacije) relativno majhen vpliv na njihovo populacijo. Takšen odstrel ne ogrozi populacije, prav tako bistveno ne vpliva na njihovo številčnost, saj so volkovi teritorialni. Četudi postrelimo ves trop, bodo izpraznjeni prostor hitro zapolnili novi mladi volkovi, ki si iščejo lastni teritorij, in na območju bo spet prisoten en trop. Če volkov ne postrelimo, bo trop branil svoj teritorij pred drugimi volkovi in bomo spet imeli prisoten en trop.

Torej nedavna odločba za odstrel enega volka na območju Gorenjske in Severne Primorske ne bo pripomogla k zmanjšanju napadov volka na drobnico in kopitarje?
Če bi z odstrelom želeli zagotoviti, da volkovi na Gorenjskem in Severnem Primorskem ne bi bili prisotni, bi morali postreliti vse volkove v Sloveniji ter tudi precejšnjem delu Italije in Hrvaške.

Kaj je šlo narobe, da volkovi sredi belega dne pridejo v naselja, se ne bojijo ljudi in napadejo drobnico in kopitarje?
Približevanje volkov naseljem, včasih tudi podnevi, ni nenormalno. Teza, da naj bi bili volkovi pretežno nočno aktivne živali, ki se ne približujejo naseljem, je bila ovržena že dolgo nazaj. Denimo v okolici moje hiše na Notranjskem so volkovi redno prihajali do vasi že pred 15 leti in danes se to ne dogaja nič pogosteje. Je pa na ravni države srečanj z volkovi več, saj se je populacija prostorsko razširila. Ljudje, ki imajo manj izkušenj z volkovi, se tudi bolj vznemirijo, če volk pride v bližino vasi, zato to tudi pogosteje pride v medije kot na območjih, kjer so volkovi že dolgo prisotni in ljudje na podlagi lastnih izkušenj vedo, da ne predstavljajo večje nevarnosti za človeka.

Kaj je razlog za 'nenavadno obnašanje' volka?
Zavedati se moramo, da v Sloveniji nimamo več prave divjine, saj je tudi v najbolj odročnih gozdovih polno motokrosistov, kolesarjev, sekačev, nabiralcev gob, pohodnikov … Volk je zelo prilagodljiva vrsta in zato se je navadil na prisotnost človeka v svojem življenju, sicer v Sloveniji in večjem delu Evrope ne bi mogel preživeti. Posledica te prilagoditve je, da občasno pride tudi blizu vasem. Včasih proti vasem pobegne tudi jelenjad, da bi se tako rešila volkov za petami. Volkovi so včasih kljub temu uspešni in plen slučajno ujamejo v neposredni bližini hiš, kar razumljivo vznemiri tamkajšnje prebivalce.

Torej volk ni spremenil obnašanja?
Neke večje spremembe v obnašanju volkov ni bilo, saj smo podobno vedenje opazili že pred leti. Tudi ideja, da naj bi postali bolj predrzni, ker naj ne bi bilo odstrela, ne zdrži, saj odstrel še vedno poteka, v zadnjih dveh letih ga je bilo celo nekoliko več (odstreljenih je bilo 10 volkov). Če bi bil odstrel res pomemben dejavnik, potem bi se morali volkovi redno pojavljati v naseljih predvsem v letih 1990–1999, ko sta Lovska zveza Slovenije in nato tudi država povsem zaščitili volka, pa tudi takrat ni bilo poročanja o pogostih obiskih naselij na območjih s prisotnostjo volkov.

Kako pa na obnašanje volkov vpliva križanje s psom?
Križanje med volkovi in psi je lahko velika težava. Pogosto se to dogaja tam, kjer družine volkov redno razpadajo, največkrat zaradi pretiranega odstrela. To se na primer dogaja na jugu Hrvaške, kjer je prisotnih tudi veliko potepuških psov. Eden izmed takšnih križancev je iz Hrvaške prišel v Slovenijo in se trenutno nahaja v okolici Babnega polja, kjer so ga gozdarji redno videvali. Zanj je že odrejen odstrel. Težava s križanci je v tem, da so manj prilagojeni na življenje v naravi. Zaradi pasjih prednikov imajo tudi manj strahu pred človekom, kar lahko potem vodi v pogostejše stike. Do zdaj na Gorenjskem in Severnem Primorskem genetske analize niso pokazale prisotnosti križancev.

Zakaj je volk prišel na območja, kjer ga doslej ni bilo?
V preteklosti je bil volk prisoten po vsej Sloveniji, dokler ga v večjem delu države niso predvsem konec 19. in začetek 20. stoletja načrtno iztrebili. Po podatkih, ki jih hranimo na naši fakulteti, je bil zadnji volk v Škofjeloškem hribovju odstreljen leta 1953. V zadnjih 50 letih se je miselnost ljudi potem precej spremenila in na naravne plenilce ne gledamo več kot na ničvredne škodljivce, temveč jih vidijo kot del naše narave, ki imajo pravico do preživetja. Iztrebljanje volkov je za večino javnosti postalo nesprejemljivo in v 70. letih prejšnjega stoletja so lovci sprejeli prve lokalne zaščite za volka. Leta 1990 so jih prenehali loviti po vsej državi, kasneje se je odstrel izvajal po trajnostnih načelih. Podobno se je dogajalo v sosednjih državah in rezultat tega je, da se volkovi postopoma vračajo na območja, kjer so bili v preteklosti iztrebljeni, še posebej, če je drugod prostor že zaseden.

Ima na to vpliv tudi smrtnost?
Vzrok za letošnje povečanje pojavljanja volkov na severu bi lahko bila, morda nepričakovano, tudi povečana smrtnost volkov v preteklem letu – zaradi odstrela, povozov in drugih vzrokov jih je v Sloveniji poginilo 11. Pri tem je bilo pomembno predvsem to, da so bili med njimi trije alfa volkovi. Zaradi izgube alfa volka trop pogosto razpade in preživeli volkovi se razkropijo v prostoru, to pa lahko kratkoročno poveča verjetnost njihovega pojavljanja na območjih, kjer so bili volkovi sicer redki. Glede tega še čakamo na analize kolegov iz genetskega laboratorija, s katerimi bomo določili, katerim tropom so pripadali volkovi, ki so v zadnjem letu prišli v severni del naše države.

Poleg glasnih pozivov kmetov in ljudi s podeželja za odstrel so glasni tudi tisti, ki temu nasprotujejo. So (pri)tožbe naravovarstvenih organizacij in aktivistov za pravice živali upravičene?
Po mojem mnenju so tožbe naravovarstvenih organizacij prinesle več slabega kot dobrega – tudi za živali. Mislim, da bi bilo bolje odločanje prepustiti stroki, pristojni za upravljanje z živalmi. Po drugi strani pa živimo v pravni državi in je prav, da imajo državljani možnost pritožbe, kadar menijo, da država izvaja ukrepe, ki niso skladni z zakonodajo. Sam sicer nisem pravnik, tako da težko ocenjujem odločitev sodišča. Kolikor razberem iz javnih objav, imajo te naravovarstvene organizacije sicer predvsem etične pomisleke glede ubijanja živali (še posebej pri medvedu) in je iskanje zakonodajnih pomanjkljivosti po sodiščih le način, kako vplivati na upravljanje, ko so njihovi dopisi na ministrstva preslišani.

Slišati je, da naj bi bili volkovi umetno naseljeni v Sloveniji. Ali ta teza drži?
Volkovi niso bili niti umetno naseljeni niti pripeljani od drugod. To je vrsta, ki je sposobna prehoditi velike razdalje, tudi po 80 kilometrov v eni noči. Za mladega volka, ki se odseli iz svojega rodnega tropa, ni nobena težava, da denimo iz Trnovskega gozda pride na Blegoš. Že omenjeni volk iz tropa Slavnik, ki smo ga leta 2011 spremljali s pomočjo GPS-ovratnice na njegovi poti čez Slovenijo (prečkal je tudi Cerkljansko in Škofjeloško hribovje) in Avstrijo do Italije, je prehodil več kot 1.000 kilometrov, dokler ni srečal italijanske volkulje, s katero sta nad Verono ustanovila prvi trop na tem območju po 130 letih. Ko se volkovi tako nenadoma pojavijo na novem območju, nekateri hitro pomislijo, da jih je nekdo umetno naselil, in začnejo krožiti vse mogoče zgodbe.

Torej, so k nam prišli sami?
Da, medtem ko so bile nekatere druge živali dejansko umetno naseljene v Sloveniji. Že pred desetletji so bili na Gorenjskem in Severnem Primorskem umetno naseljeni kozorogi in mufloni. Letos smo v sodelovanju z lovci in ZGS iz Romunije pripeljali risa, ki je pri nas trenutno na robu izumrtja zaradi parjenja v sorodstvu. Tovrstne umetne preselitve so ostale še zadnja možnost, da rise ohranimo v slovenskih gozdovih. Naselitev risa je bila izvedena zelo transparentno, ob prejšnjem dogovoru z lokalnimi skupnostmi in vsemi deležniki v prostoru, o poteku naselitve pa tudi ves čas redno obveščamo javnost. Volk je povsem druga zgodba od risa, saj ni kritično ogrožen in njegove populacije se tako pri nas kot drugod po Evropi postopoma širijo brez pomoči človeka, tako da za kakšne umetne preselitve volkov res ni nobene razloga.

Glede na številne napade so ljudje zaskrbljeni za svoje živali. Ponekod volka od napada ne odvrneta niti električni pastir in/ali ograja.
Svetujem, da se kmetje in lastniki živali v primeru škode na domačih živalih ali strahu pred njo obrnejo na profesionalno osebje Zavoda za gozdove, kjer imamo nekaj vrhunskih strokovnjakov za reševanje omenjene problematike. Država nudi subvencije za nabavo opreme ter dodatno delo, ki je povezano s temi ukrepi. Če je volja na strani rejca, lahko ti ljudje s svojimi izkušnjami pomagajo najti učinkovite rešitve za obvarovanje domačih živali na konkretnem pašniku. Do zdaj je njihovo pomoč izkoristilo že več kot 120 rejcev po Sloveniji in na njihovih pašnikih se je škoda zmanjšala za skoraj 90 odstotkov. Potrebno se je zavedati, da noben ukrep ni 100-odstoten, vsaj dokler želimo v Sloveniji imeti tako volka kot živinorejo. Oboje je glede na vse javnomnenjske raziskave želja večine Slovencev, ki živijo na podeželju (v mestih odnosa ljudi do volkov še niso izmerili).

Na območju volka (Severna Primorska in Gorenjska) se je med ljudi naselil strah. Starše skrbi za otroke, ki morajo del poti do šole prehoditi peš. Je strah upravičen?
Nevarnost napada volka na človeka je izredno majhna. Izjema so živali, obolele s steklino, ki so lahko resnično nevarne za človeka. Večina napadov v tujini je bila povezanih s to boleznijo, ki povsem spremeni tako obnašanje živali kot človeka. Danes je steklina v Sloveniji že izkoreninjena, tako da nevarnosti skorajda ni. Tudi sicer pri nas ne beležimo nobenega potrjenega primera, da bi volk poškodoval človeka, čeprav vsako leto pride do več sto srečanj z volkovi ter se volkovi že desetletja zadržujejo v bližini naselij z otroki. Menim, da je nevarnost izredno majhna. Tudi sam sem se na terenu že večkrat srečal s tropom volkov, enkrat celo v brlogu z volkuljo in mladiči, a se volkovi nikoli niso odzvali agresivno. Volkovi vedo, kaj je človek in kaj je ovca ali srna.

Kaj lahko pričakujemo pozimi, ko se živali ne bodo pasle zunaj?
Pričakujemo, da se bo stanje umirilo, saj živina ne bo več toliko dostopna za volkove, ki se bodo zato preusmerili na svoj naravni plen (divje prašiče, jelenjad, srnjad), ki ga pozimi tudi bolj uspešno lovijo. Volkovi že zdaj lovijo predvsem divjad, vendar tega ne opazimo tako pogosto, saj ostankov plena v gozdu večinoma ne najdemo, tako kot to pogosto velja za domače živali na pašnikih. Tudi pred leti (2008–2011), ko je bilo napadov volkov na domače živali v Sloveniji še bistveno več kot danes, je živina predstavljala 10 odstotkov prehrane volkov, 90 odstotkov pa njihov naravni plen.

Pogovarjala se je Lidija Razložnik.

Na območju Gorenjih Novakov je bil pred kratkim uplenjen volk, s čimer je bila izoplnjena kvota za odstrel na tem območju. Se je pa nekaj dni kasneje v Dolenji Žetini zgodil nov, že četrti (tretji na drobnico) napad volka. Volkovi so poklali več kot 30 ovac, večinoma brejih, ter šest jagenjčkov. To je do sedaj največji pokol drobnice v naši občini, KI JE SKUPAJ Z OBČINAMA CERKNO IN ŽELEZNIKI ŽE ODDALA NOVO VLOGO ZA ODSTREL DODATNIH PETIH VOLKOV.