Med mladostniki vse več zasvojenosti s tehnologijami

Na NIJZ so predstavili e-publikacijo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, v kateri so zbrani izsledki mednarodne raziskave glede stanja in trendov vedenja, ki so povezani z zdravjem otrok od 2002 do 2018 v Sloveniji. Raziskavo izvajajo vsake štiri leta, letošnja je bila že peta, izvajajo pa jih že v 49 državah. Proučevali so vedenje 11-, 13-, 15- in 17-letnikov, v raziskavi pa je sodelovalo 7449 mladostnikov iz Slovenije. Med drugim so jih spraševali o družini, šoli, prijateljih, samooceni zdravja in zadovoljstva z življenjem, stresu, odnosu do telesa in diet, z življenjskim slogom povezanimi vedenji, kot so uživanje zajtrka, sadja in zelenjave, sladkih in energijskih pijač, ustni higieni, spanju, telesni dejavnosti, ter uporabi tveganih vedenj, kot so uživanje alkohola, kajenje, spolnosti, uporabi interneta in digitalnih tehnologij.

Več jih je zajtrk, manj jih kadi, povečuje se uporaba mamil
V primerjavi z raziskavo izpred štirih let se je zvišal delež mladostnikov, ki zajtrkujejo in uživajo sadje ter zelenjavo in so nekajkrat tedensko telesno dejavni. Prav tako sta se zmanjšala konzumacija sladkih pijač in delež mladostnikov, ki so nagnjeni k pretepanju. Na drugi strani pa se je, razen pri 11- in 13-letnikih, povečal delež mladostnikov, ki doživlja vsaj dva psihosomatska sindroma, kot so denimo nervoza, razdražljivost in nespečnost, povečuje se tudi trpinčenje med mladimi, pri 11- in 13-letnikih pa se je znižal delež tistih, ki jim je šola všeč. 11- in 15-letnice so opozorile, da so obremenjene z delom za šolo. Med tveganimi vedenji mladostnikov, kot so konzumacija alkohola, mamil in kajenje, sta alkohol in tobak v upadu, medtem ko se povečuje uporaba mamil.

Porast uporabe tehnologij
»V zadnjih letih zelo narašča uporaba sodobnih digitalnih tehnologij – osebnega računalnika, pametnega telefona, tablice in drugih prenosnih digitalnih naprav tudi med mladostniki. Te in druge spremembe v družbi vplivajo na navade in način življenja mladostnikov, preživljanje njihovega prostega časa ter pojavljanje novih izzivov in težav na področju zdravja in z zdravjem povezanih vedenj. Prekomerna in problematična uporaba digitalnih tehnologij lahko negativno vpliva na različna področja mladostnikovega življenja in zdravja, lahko se razvije v različne oblike zasvojenosti, med katerimi sta pogostejši zasvojenost z video/ računalniškimi/spletnimi igrami in s spletnimi socialnimi mediji. Poleg tega pogostejše in dolgotrajnejše online igranje iger vpliva na fizično zdravje in vedenje (npr. bolečine v mišicah, prehranjevalne navade, spanje), lahko privede do psiholoških in čustvenih težav (npr. znižane samopodobe, težav z ohranjanjem pozornosti, socialne anksioznosti) in se lahko kaže v slabšem šolskem uspehu. Zato je zelo pomembno, da se otroci dovolj družijo z vrstniki tudi v živo, da so fizično dejavni in da dovolj spijo,« navajajo na NIJZ. Problematična uporaba sodobnih tehnologij postaja zato pomembno javnozdravstveno področje. V raziskavi so ugotovili, da je skoraj petina (19,1 %) mladostnikov, starih 11, 13, 15 ali 17 let, poročala, da igrajo igre vsak dan ali skoraj vsak dan. Kar 46,3 % mladostnikov je temu namenilo 2–3 ure ali več svojega časa, pri čemer je odstotek višji med fanti kot med dekleti. Kar desetin vprašanih mladostnikov je na lestvici zasvojenosti z igrami pritrdilno odgovorilo na 5 ali več trditev od 9, kar kaže na prisotnost znakov zasvojenosti z igrami.
Raziskava je tudi pokazala, da je več kot polovica (64,3 %) 11-, 13-, 15- in 17-letnikov vsaj enkrat dnevno ali pogosteje v spletnem stiku s svojimi dobrimi prijatelji, manj kot polovica (približno 40 %) pa je v stiku s prijatelji iz širšega kroga in z drugimi osebami, npr. starši, brati/sestrami, sošolci, učitelji. Približno petina mladostnikov se o skrivnostih lažje pogovarja preko interneta kot pa v živo. Tu je predstavljenih le nekaj izsledkov raziskave, celotna pa je podrobno predstavljena v e-publikaciji, ki je dostopna na spletni strani www.nijz.si.

»Svetovna zdravstvena organizacija je letos spomladi izdala smernice za otroke do 5 leta glede fizične aktivnosti, sedenja pred različnimi ekrani in spanjem, v katerih poudarja, da otroci do drugega leta naj ne bi preživeli nič časa pred nobenimi zasloni (kar vključuje tudi televizijo, računalnik (igranje igric), tablico, telefonom itd.), otroci od drugega leta do petih let pa največ eno uro pred katerimi koli zasloni,« še dodajajo na NIJZ.

Brezplačna pomoč pri prekomerni rabi interneta
Vse več mladih se sooča s težavami, ki jih povzročajo sodobne tehnologije. V Sloveniji zato deluje Center pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout, ki ima izpostave na štirih lokacijah po Sloveniji. Nudijo brezplačne in učinkovite programe pomoči posameznikom in družinam, predavanja in delavnice, na spletni strani pa objavljajo tudi koristne nasvete o tem, kdaj otroku kupiti telefon, o spletnem nasilju, zasvojenosti s spletom, prekomernem igranju spletnih iger, digitalizaciji otroštva … Več o njihovem delu najdete na spletni strani www.logout.si.

Tina Dolenc