Mišja mrzlica letos v porastu

Vsakih nekaj let se obolenje pojavlja znatno pogosteje, kar je navadno povezano s povečanim številom glodavcev, ki bolezen prenašajo. Ti se po navadi namnožijo zaradi okoljskih dejavnikov: obilja hrane, kot je bukov žir, zunanjih temperatur … Nazadnje smo mišje leto imeli leta 2019, ko je bila tudi obolevnost pri ljudeh precej visoka, na NIJZ so zabeležili kar 252 primerov, pred tem izstopa leto 2012 s 185 primeri.
V Sloveniji bolezen povzročata predvsem virusa puumala in dobrava. Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno dva do štiri tedne, lahko pa od nekaj dni do dveh mesecev. Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Bolezen se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov (seč, iztrebki, slina) glodavcev. S temi iztrebki se okužijo hrana, voda in okolje. Bolezen se običajno pojavlja v pomladansko-poletnih in jesenskih mesecih, pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi – taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo oziroma čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi ali iztrebki glodavcev. Bolezen se pogosto pojavlja na podeželju, pa tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih.

Potek bolezni v več fazah
V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic. V težkih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega tlaka. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic – skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu. V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je od do petnajst odstotkov. Pojav povečanega izločanja seča (poliurija) oznanja obdobje ozdravljenja. To obdobje lahko traja več tednov ali mesecev in se konča s popolnim ozdravljenjem. Pri bolnikih, ki so preboleli mišjo mrzlico, se razvije dosmrtna zaščitna imunost. Bolezen se s človeka na človeka ne prenaša. Zdravljenje je simptomatsko. V povprečju so bolniki v bolnišnici deset dni, okrevanje pa se lahko zavleče precej dlje. Cepivo proti tej bolezni še ni na voljo.

Do 6. maja so na NIJZ prejeli že 92 prijav primera mišje mrzlice, obolelo je 26 žensk in 66 moških. Prednjači osrednjeslovenska regija z dvajsetimi primeri, devet primerov so zabeležili na Gorenjskem, od tega tri v naši občini. K previdnosti pozivajo predvsem ob opravilih, kjer bi lahko prišli v stik z mišjimi iztrebki. Tudi družba Slovenski državni gozdovi (zbolelo je nekaj gozdnih delavcev) in Planinska zveza Slovenije opozarjata na previdnost pri delu in bivanju ter rekreaciji v naravi. 

Preprečevanje okužb
Splošni ukrepi so usmerjeni k uničevanju podgan, miši in drugih glodavcev. Pomembna je predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov. Zelo pomembno je umivanje rok, po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom predvsem v naravi. "V domačem okolju pa poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo. Poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe. Izvajamo redno deratizacijo," svetujejo na NIJZ, kjer poudarjajo še, da moramo biti posebno previdni pri čiščenju notranjih prostorov, npr. kleti, kjer smo opažali sledi glodavcev. Pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov moramo upoštevati naslednje: pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 minut. V času prezračevanja nismo v prostoru. Med tem pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer eno enoto razkužila (npr. Varikine) zmešamo z devetimi enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca. Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je pet minut. Pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko in odvržemo med komunalne odpadke. Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov razkužimo še ostale površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni. Po razkuževanju je treba prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodavcev in njihovih ostankov. Po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.

Damjana Peternelj