O pohodnem krogu občine tokrat malo drugače …

28.5.2020

Uradnega odprtja pohodnega in kolesarskega kroga občine letos ni bilo, nas pa ni malo, ki smo enega ali drugega, nekateri kar oba, začeli osvajati na lastno pobudo. Naslednji zapis nam je poslal naš bralec Boštjan Pintar z Dobravšc, ki je pohodni krog občine prehodil med letošnjimi velikonočnimi prazniki.

Že nekaj časa je v meni zorela želja, da pretečem oziroma prehodim krog naše občine. Tako sem imel ogledne ture kroga že pozimi. Razdelil sem si jih na tri dele. Prvi del iz Poljan do Kopačnice mi je bil zaradi treningov v preteklih letih dobro znan, manjša neznanka je bil le Kucelj. Drugi del iz Kopačnice do Fužin mi je bil neznan, tretji del iz Fužin do gostilne Jager pa mi je bil zaradi bližine doma domač. Z začetkom virusa covid-19 in odpovedjo rekreativnih tekov, ki jih obiskujem, je padla odločitev, da krog naredim med velikonočnimi prazniki.

V soboto, 11. aprila, sem ob 6.50 začel pred gostilno Na Vidmu v Poljanah. Na navaden list papirja sem si zabeležil kontrolne točke, razdalje in čase, ki sem jih med tekom pridno zapisoval. Prek Gabrške gore, Starega vrha, Mladega vrha, Koprivnika, Blegoša, Kuclja sem v Kopačnico prispel po dobrih štirih urah teka in hoje. Tu me je počakala žena, okrepčal sem se in založil s hrano in pijačo. Iz Kopačnice je pot do regionalne ceste Sovodenj–Cerkno potekala brez posebnosti. Ko pa sem začel z vzponom po križevem potu proti Novi Oselici, mi je postajalo jasno, da kroga v enem kosu ne bom prehodil. Tako sem po 39 kilometrih in 2.800 metrih višinske razlike pot končal pri potoku Podosojnščica, od koder sem se spustil proti Sovodnju.

Na velikonočni ponedeljek 13.aprila sem se odločil, da krog končam. Dan je bil čudovit, ravno prav topel, čeprav vetroven, vendar idealen za dokončanje kroga. Žena me je peljala na Sovodenj, od koder me je pot vodila čez potok Podosojnščica na Rupe in čez Koprivnik do koče na Mrzliku. Od tam sem se spustil na Fužine, se povzpel na Hrastov grič, Javorč, do kmetije Bukovc, kjer je ena izmed kontrolnih točk. Od vhoda v utrdbo Rupnikove linije na Golem vrhu do Suhega Dola je pot prijetna, vendar je potrebno biti nekoliko previden pri markacijah, da ostaneš na pravi poti. V Suhem Dolu me je že čakal sin, da sem se okrepčal in založil s pijačo za zadnjih 15 kilometrov. Tu sem vedel, da sem na dobri poti, da krog končam, saj je bil najtežji del, ki me je še čakal, vzpon od kamnoloma do vrha Sivke. Od tam dalje sledi še nekoliko daljši vzpon na Pasjo ravan, spust do Bukovega vrha in po Koroški poti do Hotovlje. Sledilo je še nekaj ravninskih kilometrov ob Sori do križišča za Dobravšce, kjer sem zaključil.

Drugi del kroga je obsegal 42 kilometrov in 1.700 metrov višinske razlike, za kar sem potreboval štiri ure in 40 minut. Tako se je na celotni poti nabralo 82 kilometrov in 4.500 metrov višinske razlike v 10 urah in 40 minutah. Najtežji del je zagotovo del iz Poljan do Kopačnice, kjer v dobrih 28 kilometrih premagaš 2.500 metrov višinske razlike. Meni osebno najlepši del kroga je bil že na oglednih turah in ostaja do danes del iz Kopačnice do Fužin.

Imam pa še željo, da bi v bližnji prihodnosti prehodil in pretekel tudi kolesarski krog naše občine.

Boštjan Pintar

Fotogalerija