Od tu in tam …

Praznovanje godu sv. Barbare

Rudnik Žirovski vrh je 30. novembra pripravil tradicionalno praznovanje godu sv. Barbare, zavetnice rudarjev.
Po legendi se je Barbara dala krstiti, kar je njenega očeta tako razjezilo, da jo je hotel udariti. V tleh je nastala luknja, ki jo je rešila pred udarcem, zato je postala zavetnica rudarjev. Radi se ji priporočajo tudi uranarji.
Rudnik Žirovski vrh vsako leto ob njenem godu povabi k sveti maši za žive in pokojne rudarje k sv. Urbanu. Tako domačini kot sedanji in nekdanji delavci rudnika se je radi udeležijo. Letos so nekateri prišli peš iz Todraža, drugi z Bukovega vrha, tudi v rudarski obleki in z rudarsko svetilko. Posebej veseli smo bili sodelovanja letošnjih mladih občinskih nagrajencev, skavtov stega Poljanska dolina 1. Sveto mašo je daroval domači župnik Gregor Luštrek, ki je v pridigi izpostavil težko in zahtevno delo rudarjev, pomen poklicanosti in življenje iz vere. Slovesnost so polepšali pritrkovalci z Gorenje Dobrave s pritrkovanjem in volčiči s petjem. Sledilo je prijetno druženje ob čaju, domačem žganju in medenjakih pri Mežnarju, upokojeni rudarji pa so postanek za obujanje spominov naredili še v dolini.
Lepo je, da se ne srečamo le na pogrebih »kameradov«, kot je bil pred nekaj dnevi, ko je svojo življenjsko pot sklenil rudar Silvo Benčina, ampak tudi ob drugih priložnostih. Tako ostajamo povezani, ohranjamo spomine in zgodbe iz časov ustanavljanja rudnika in skupaj kujemo načrte za naprej. Poleg prispevka o Rudniku urana Žirovski vrh, ki ga za gorenjevaški zbornik pripravlja Pavle Florjančič, naj bi v prihodnjem letu izdali tudi knjižico z motivi reliefov na stolih v cerkvi sv. Urbana.

Hiacinta Klemenčič

Skupina Klas in njenih pet let druženja

Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka je pred leti za starejše prebivalce, ki živijo doma, organiziralo skupine, v katerih se ti zbirajo in delujejo pod vodstvom mentorjev. Ena od teh skupin je naš Klas. Mentorstvo skupine je prevzela Cilka Bohinc, pomaga ji Ančka Šušnjar. Skupina šteje 14 članov, starih od 60 do 96 let. Zbiramo se pri Cilki doma vsak ponedeljek popoldan, prihajamo pa iz različnih krajev naše občine. Postale smo ena majhna družina; ko se snidemo, si najprej izmenjamo en topel objem. Sklenemo krog, sledijo telovadba z razgibavanjem telesa, vaje za utrjevanje spomina, ustvarjanje izdelkov z našimi že nekoliko nerodnimi prsti. Najraje pa se pogovarjamo o različnih temah. Decembra je praznični čas, obujamo spomine na običaje in praznovanje božiča v naši mladosti. Po pripovedovanju smo izvedele, da so bile navade od družine do družine različne.
Občasno medse povabimo animatorje iz večgeneracijskega centra za aerobiko možganov, ki nam pripravijo zanimive naloge. Rade zapojemo predvsem stare ljudske pesmi; sprva nas je s harmoniko spremljala Julka Bogataj, sedaj pa Heron Šubic. Dodale smo tudi kulturno dejavnost: po domovih za ostarele nastopamo s petjem, recitiranjem pesmi in s skeči. Vsako leto se udeležimo območnega srečanja skupin pri Sv. Andreju, za popestritev si same organiziramo izlete v bližnjo okolico.
Naše vsakokratno druženje običajno zaključimo tako, kot ga pričnemo: v pozdravnem krogu zapojemo pesem in se razidemo do naslednjega ponedeljka.

Skupina Klas

Ste vedeli?

Ob letošnji 100-letnici priključitve Prekmurja k matični slovenski domovini in 100-letnici ustanovitve Univerze v Ljubljani se spominjamo tudi zaslužnih akterjev tega dogajanja. Eden najpomembnejših je bil biblicist, narodnoobrambni delavec in rimokatoliški duhovnik dr. Matija Slavič. Rojen je bil 27. januarja 1877 v Bučečovcih pri Ljutomeru. Po študiju teologije v Mariboru in mašniškem posvečenju se je posvetil nadaljnjemu študiju in doktoriral na Dunaju. Sveto pismo je prevajal neposredno iz hebrejščine. Na novoustanovljeni univerzi v Ljubljani je bil 30 let, do leta 1951, in sicer kot redni profesor bibličnih ved na Teološki fakulteti, kjer je bil kar dvakrat dekan. Prav tako je bil dvakrat rektor ljubljanske Univerze (v letih 1932–1936 in 1939–1940). Prizadeval si je za njeno ohranitev, saj so bile takrat v Beogradu težnje, da je v Jugoslaviji dovolj ena (srbska) univerza. Do sedaj je tudi edini rektor Univerze v Ljubljani, ki je to vlogo opravljal dva ločena mandata.
Slovenska narodna vlada ga je po končani prvi svetovni vojni kot izvedenca za prekmurska vprašanja poslala na mirovni konferenci v Pariz in London. Tu je z dvema znanstvenima razpravama utemeljil priključitev Prekmurja, ki je bilo več stoletij pod Ogrsko, slovenskemu narodnemu ozemlju. Umrl je 25. oktobra 1958 v Ljubljani. Njegov pomen je letos obeležila tudi Pošta Slovenije z znamko, posvečeno priključitvi Prekmurja, na kateri je upodobljen.
Gorenjo vas (oziroma takrat Trato) je obiskal 11. maja 1930, ko je prišel posvetit nov veliki zvon, ki so ga tratarski župljani kupili potem, ko so bili razen srednjega župnijski cerkvi med prvo svetovno vojno odvzeti vsi zvonovi. Zvon, ulit v Zvonarni in livarni Št. Vid nad Ljubljano, tehta 1.454 kilogramov, ima glas D, stal pa je dobrih 64.000 (staro)jugoslovanskih dinarjev.

Jure Ferlan

Tradicionalni koncert Štedientov v Rupnikovi liniji

V utrdbi Rupnikove linije na Hlavčih Njivah je ponovno odmevalo ubrano moško petje. Letni koncert skupine Štedientje z gosti Javorskimi pevci je dodobra napolnil podzemno dvorano. Gostitelji so poskrbeli za zabaven program, poleg že znanih avtorskih pesmi so zapeli tudi nove, ki bodo del tretje zgoščenke – ta naj bi izšla v bližnji prihodnosti. Štedientje, ki so pred nekaj več kot devetimi leti iskali izvirno lokacijo za koncert in jo tudi našli, se za pomoč pri pripravi koncerta zahvaljujejo prebivalcem Hlavčih Njiv.

L. R.

Delovna akcija v Stari Oselici

7. decembra je v Stari Oselici potekala delovna akcija, ki se je je udeležilo okrog 25 ljudi, med njimi tudi otroci, ki so opravljali lažja dela okrog župnišča v Stari Oselici. Pometali so ceste, čistili prepuste in mulde ter sekali odvečno grmovje ob cesti, ki bi lahko pozimi povzročalo težave zaradi lomljenja. Orodje in gorivo, ki so ju uporabili v delovni akciji, so zagotovili krajani sami, malico v župnišču v Stari Oselici ob zaključku pa Krajevna skupnost Trebija.
Vaški odbor Stara Oselica in KS Trebija se vsem udeležencem delovne akcije najlepše zahvaljuje.

Lucija Klemenčič, KS Trebija

Dobrodelni sejem v Javorjah

Tudi na letošnjo prvo adventno nedeljo smo učenci šole Javorje in otroci vrtca skupaj z delavci šole pripravili dobrodelni praznični sejem. Pogrnili smo mize v prenovljeni garaži v središču vasi ter nanje postavili ogromno čudovitih izdelkov, ki smo jih izdelovali že od zgodnje jeseni. Pripravili smo veliko uporabnih izdelkov – skuhali smo marmelado, posušili sadje in šipek, izdelali voščilnice, obeske, magnetke, spekli dišeče piškote, skuhali ognjičevo mazilo ter še veliko drugega. Na pomoč nam je priskočila tudi Helena Kos, ki nam je sešila čudovite trakove in kape.
Srečni smo bili, ko smo si ogledovali vse nastale izdelke, in komaj smo čakali, da jih za dober namen prodamo na sejmu. Ves izkupiček od prodaje smo namreč namenili šolskemu skladu.
Zahvaljujemo se tudi župniku Cirilu Isteniču, ki je za nas in naše vaščane pripravil topel čaj.
Preživeli smo lepo dopoldne, napolnjeno z veseljem in prijaznimi besedami. Glavno od vsega pa je bilo, da smo pokazali, da znamo biti tudi dobrodelni. Vsem obiskovalcem sejma se iz srca zahvaljujemo za vse prispevke, ki ste jih namenili v šolski sklad. Z njimi bomo pomagali socialno ogroženim učencem šole in vrtca. Hvala!

Maja Kokalj

Nakvačkale odejo prijateljstva

Vsak mesec se pri Marjeti Kavčič pri Tešnaku na Hotavljah srečujejo kvačkarice, ki jih druži veselje do ročnih del. Izdelujejo kape, torbice, šale, copate ... Tematike druženj so raznolike in vedno povezane tudi s kulinaričnimi razvajanji. Kvačkajo pod budnim očesom nadvse potrpežljive učiteljice Jane Šuligoj, ki je prava mojstrica. Obenem pa še odlična kuharica; dobrotam izpod njenih in Marjetinih rok se menda ne da upreti.
V novembru je bil eden od večerov prav poseben. Na željo Marjete so kvačkale pisane odeje iz 'babičinih' kvadratkov. Odzvalo se je 25 deklet in žena in pod pridnimi rokami spretnih kvačkarskih mojstric je nastalo 147 kvadratkov. Poleg kvačkarskih nasvetov so si kvačkarice med seboj podelile tudi raznovrstne druge izkušnje: od kuharskih receptov, nasvetov za zdravo življenje do poezije. Poleg naštetega in dobre volje, jih je s končnimi izdelki, kvačkanimi kvadratki, povezala še odeja prijateljstva. Pa ne le ena, kvadrati pridno čakajo, da jih vnovično snidenje kvačkaric združi v še več takih, ki bodo grele s prijateljstvom.

Študenti dejavni v decembru

Kot že kar nekaj let zapored so tudi letos člani Kluba študentov Poljanske doline ob 1. decembru, dnevu boja proti aidsu, pripravili stojnico v Gorenji vasi, na kateri so pred Kmetijsko zadrugo mimoidočim delili čaj in kuhano vino ter seveda rdeče pentlje in kondome. S tem so se v akciji ozaveščanja o problematiki spolnih bolezni pridružili številnim študentskim klubom po Sloveniji. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je za leto 2019, ko se mednarodni dan boja proti aidsu praznuje že 31. leto zapored, določila slogan Skupnosti naredijo razliko. S tem želi opomniti na pomembno vlogo organizacij, ki javnost ozaveščajo o virusu in aidsu ter opozarjajo na potrebo po širšem sodelovanju pri krepitvi primarne zdravstvene oskrbe za uspešnost boja. Kot je povedal predsednik KŠPD Domen Eržen, ponekod študentski klubi pripravijo podoben program ozaveščanja o tej nevarni bolezni tudi v srednjih šolah.

Jure Ferlan

Koncert kot uvod v praznični december

Več kot 150 obiskovalcev je 8. decembra v avli OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas prisluhnilo koncertu KUD Ivan Regen se predstavlja. Na dogodku, ki ga društvo že tradicionalno organizira ob rojstnem dnevu Ivana Regna, so se s pesmijo predstavili Štedientje, Moška vokalna skupina Pozdrav in Vokalna skupina Cantabile. Gostje koncerta so bili Francetovi orgličarji. Koncert, ki je bil na pobudo Moške vokalne skupine Pozdrav prvič organiziran pred šestimi leti, je po besedah pevovodje Janeza Čadeža, prvi dogodek v občini, ki popelje v praznični december.

L. R.

Na vasi še stopimo skupaj

Igro Utrip podeželja je na pobudo razredne učiteljice Anaele Pajić in učiteljice glasbe Neže Erznožnik napisala vzgojiteljica Urška Peternel. Z njo so želeli zamejcem (pripravljali so se na izmenjavo šol) predstaviti običaje in navade v slovenski vasi. Nekateri običaji se še danes ohranjajo, medtem ko so drugi že pozabljeni. Hkrati prikazuje vaške otroke, ki so podobni mestnim in uporabljajo telefone, ampak vseeno poprimejo za dela, ki mestnim otrokom niso znana. Učenci dramskega krožka so v igri prikazali ličkanje koruze, košnjo, grabljenje in sadjarstvo. Predstavo so premierno zaigrali z mladinskim pevskim zborom v Špetru Slovenov v Beneški Sloveniji. Tako kot pri drugih igrah so za kostume in sceno poskrbeli sami. Igro je režirala Anaela Pajić, za pevski del pa je poskrbela Neža Erznožnik. Do zdaj je bila uprizorjena trikrat: v Špetru Slovenov, 18. novembra na matični šoli, konec novembra pa še v Lučinah. Doživela je pozitiven odziv, saj je vse prepričalo aktualno sporočilo igre, da si med seboj pomagamo. Na vasi še vedno ljudje znajo stopiti skupaj ter priskočiti na pomoč. Dramski krožek že drugo leto obiskujejo Urban Slabe, Manca Pišljar, Tinkara Pišljar, Rebeka Čadež, Gašper Rupnik, Nik Miklavčič, Rok Razložnik, Jure Jezeršek, Erik Buh, Lučka Peternelj, Doroteja Lana Peternelj in Daniel Georgiev. Skupaj so odigrali že tri igre (Mili išče prijatelja, Muca Copatarica, Utrip podeželja). Za njimi je kar nekaj nastopov. Igro Mili išče prijatelja so do zdaj uprizorili dvanajstkrat, igro Muca Copatarica enkrat in Utrip podeželja trikrat.

Povabilo k sv. Križu na ogled jaslic

Med decembrskimi prazniki bodo v cerkvi sv. Križa znova postavili na ogled jaslice s Šubičevimi figurami, ki so bile cerkvi podarjene leta 1859. Podlago za stranski oltar je leta 1823 narisal Šubičev učenec Anton Jebačin iz Ljubljane. Na ogled bodo znova tudi polihromirane jaslice iz leta 1947, delo Wolfganga Koglerja iz Pleterij. Za postavitev poskrbi Marjan Arnolj. Vsako leto se nam pridružijo novi jasličarji, kar nakazuje, da je izdelovanje jaslic velik dar in izziv za posameznike. Jaslicam vsako leto dodam posebno tematiko: tako smo leta 2016 razstavljali jaslice od Greccija do Poljan, leta 2017 miniaturne jaslice iz zasebne zbirke, preteklo leto pa panjske končnice.
Letos bo svoje jaslice na ogled postavilo preko 20 jasličarjev z lepim številom primerkov. Poleg bodo na ogled replike originalnih božičnih razglednic Maksima Gasparija iz zasebne zbirke ter Božična prošnja skupine ILO iz Ceste pri Ajdovščini. V kolikor ima kdo doma posebne jaslice, ki bi jih želel pokazati širši javnosti, je lepo povabljen, da to stori. Prav tako bom vesel vsakega, ki mu priprava in postavljanje jaslic predstavljata veselje ali izziv. Odprtje razstave z božičnico in programom bo v četrtek, 26. decembra, ob 15. uri. Jaslice bodo na ogled še 28. in 29. decembra ter 1., 2., 4. in 5. januarja 2020 med 14. in 16. uro. V cerkvi sv. Križa bo sveta maša 1. januarja ob 15. uri. Za najavljene skupine je ogled jaslic možen tudi izven navedenih terminov. Dodatne informacije so na voljo na telefonski številki 031/500-309.
Toplo povabljeni k sv. Križu! Naj na tem mestu dodam svoje voščilo: iz vsega srca vam želim vse dobro, predvsem pa zdravja, sreče in srčnega miru v letu 2020. Naj nam Marija in Božje dete izprosita pri Bogu naše srčne želje!

Štefan Inglič

Pravljično desetletje v Gorajtah

Pravljična dežela Gorajte letos praznuje 10. obletnico in je že odprla svoja vrata vsem, ki imajo radi pravljice. Predstave bodo vsak dan od 14. do 29. decembra ob 15. in 17. uri, razen za božič. Od 20. do 29. decembra je ob 15. in 17. uri možen tudi vstop naključnih obiskovalcev. V pravljični deželi bo otroke nagovoril Hrast Modrec, v predstavi pa bodo srečali tudi smrkce, ki jih preganjata Gargamel in maček Azrael, pred katerima se zatečejo v Škratovo vas. Letos so pripravili novost: spust dedka Mraza po dolgi, dvignjeni progi, po kateri se bo na novoletnih sankah pripeljal med otroke. »Manjkal ne bo niti čarodej, vsebina celotnega programa pa temelji na človeških vrednotah, ki bodo otrokom prikazane na najbolj prijeten način. Posebno pozornost bomo posvetili novoletni osvetljavi s svetlobnimi in glasbenimi učinki ter novoletni okrasitvi. Spremljevalna glasba pa bo dodala še večji čar in pravljično vzdušje naredila še bolj pravljično,« je povedala pobudnica projekta Danica Kordež. Lani je brezplačno pravljično deželo obiskalo 16.000 obiskovalcev.
Slavnostno odprtje Pravljične dežele Gorajte s praznovanjem jubileja je bilo sicer že 13. decembra, ko so povabili vse sponzorje, partnerje in donatorje, ansambel Čuki, slonček Bansi, hoduljarja Valentin in Valentina, čarodejka Alja pa so ta dan sponzorsko zabavali odrasle in otroke z motnjo v duševnem razvoju ter ostale povabljene obiskovalce. Manjkala ni niti slavnostna torta in pogostitev desetih gostincev.

Tina Dolenc