Okrogla miza o kratkih prehranskih verigah

Na povabilo LAS loškega pogorja in Razvojne agencije Sora so v začetku marca na tretji od štirih okroglih miz ob zaključku projekta Odprta vrata kmetij, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020, ki so potekale pod častnim pokroviteljstvom kmetijske ministrice dr. Aleksandre Pivec, tudi v Škofji Loki predstavili izkušnje v projektu.

Kot sta povedala Janez Benedičič z Ekološke kmetije Pr' Demšari in Maja Zakotnik iz Drevesnice Zakotnik, ki sta sodelovala, so v projektu odprli vrata kmetij in želeli dvema osnovnima kmetijskim živiloma – mleku senene prireje in sadju – povrniti vrednost, kot sta jo imela nekoč, predvsem pa spodbuditi k pridelavi in predelavi ter njuni porabi. Na obeh kmetijah so vzpostavili programe, preko katerih so izobraževali različne skupine, v mentorskem tudi kmetovalce. Premike pri kakovostnejši prehrani prebivalcev je namreč mogoče narediti le s sodelovanjem, povezovanjem ter ozaveščanjem na lokalni ravni, in sicer s kratkimi prehranskimi verigami, ki zagotavljajo najkrajšo pot »od njive do krožnika«. Prav LAS loškega pogorja je pred dvajsetimi leti oral ledino na področju prehranskih produktov in samooskrbe na Škofjeloškem. Hrano, ki jo tu pridelajo kmetovalci, sicer največ prodajo v Loško zadrugo, je pojasnil predsednik Upravnega odbora zadruge Dušan Pintar, primer dobre prakse z drugega konca države pa predstavil Boštjan Kosec, pobudnik in ustanovitelj Eko Prlekije. Dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete je opozoril, da kakovostni hrani posvečamo še premalo pozornosti, saj smo prevzeli model oskrbe s trgovskimi verigami po vzoru Amerike in izgubili »cenovno sidro« – kupujemo najcenejše. Zato je treba spodbuditi prizadevanja za pridelavo in potrošnjo več lokalne hrane v nekem okolju, s čimer se je strinjal kuharski mojster Bine Volčič; gostinci so namreč prvi receptorji kakovostnih živil, tudi sam najraje kuha s sezonskimi, lokalno pridelanimi sestavinami.

Na potezi tako pridelovalci kot potrošniki
V razpravi so obiskovalci opozorili, da bi se morali bolj zavedati pomena samooskrbe, »na kateri ne delamo nič«, in kakovostne prehrane v šolah, zato bi morali obrniti trend – slovenski zajtrk bi moral biti v šoli vsak dan. Od odločevalcev na državni ravni pričakujejo spremembe zakona o javnem naročanju, kjer največ hrane javni zavodi naročajo od najcenejših dobaviteljev, najslabšo hrano pa jedo najranljivejše skupine: otroci, starostniki in bolniki.
Za več zdravja na naših krožnikih so sogovorniki priporočili več in smiselnejše upoštevanje (kmetijske) tradicije v povezavi s sodobnostjo, načrtno vzgojo in ozaveščanje potrošnikov ter podporo kmetijam, ki morajo tudi same postati dejavnejše. »Na Škofjeloškem si ob omejenih pogojih za obdelavo zemlje ne moremo privoščiti klasike. Nihče ne bo namesto nas storil ničesar. Vendar pa hrana ne sme biti samo biznis,« je bilo slišati v sklepu.

Damjana Peternelj