Organist Maksimiljan Rupnik iz Stare Oslice

5.12.2019

Za 35 let vodenja cerkvenega zbora prejel nadškofijsko priznanje

Škof Anton Jamnik je župnijo Stara Oselica v septembru obiskal s posebnim namenom: pri nedeljski maši 15. septembra je izročil nadškofijsko priznanje organistu in zborovodju Mešanega pevskega zbora župnije Stara Oselica, Maksimilijanu Rupniku, ki letos praznuje 35-letnico neprekinjenega vodenja cerkvenega petja v tej župniji. Pevcem in slavljencu se je zahvalil za lepo petje in njihovo sodelovanje pri bogoslužju.

Maksimiljan Rupnik v Stari Oselici živi že vse življenje. Rojen je bil doma, v stari hiši, kot eden izmed petih otrok. Oče se je priženil iz Starega Vrha nad Idrijo, mama je po spletu naključij – oba brata sta ostala v nemški vojski, druge sestre so se že poročile – prevzela domačo kmetijo. Petje ga je spremljalo od malih nog, saj sta oba starša rada prepevala. Šolo je prva tri leta obiskoval v Stari Oselici, eno leto na Sovodnju, potem pa v Gorenji vasi. Danes se posveča svoji kmetiji in spravilu lesa, je pa tudi šolski prevoznik otrok. Dela je vedno veliko, ampak trenutno za pevski zbor še najde nekaj časa oziroma si ga mora vzeti. »Slovenci smo narod pevcev. In petja doma, v krogu družine, je danes veliko premalo. Včasih so se ljudje srečevali ob godovanjih in drugih priložnostih ter prepevali, glasba jih je povezala. Danes tega skoraj ni več, vendar bi se morali vsi zavedati svojih korenin. Iz njih rasteš.«

Organist samouk po spletu naključij
Cerkvenemu pevskemu zboru se je pridružil, ko je le-ta prepeval enoglasno. Vodil ga je Polde Filipič, takratna organistka je bila Pavla Bogataj iz Trebije. Nehote in po spletu naključja je orglanje prevzel Maks. Bil je samouk. Župnik je predlagal, da bi se izšolal za igranje orgel, ampak zaradi zahtevane predhodne klavirske glasbene šole šolanja ni mogel začeti. Znanje je nadgrajeval sam. Zbor je sestavljalo od 10 do 20 pevcev. Začeli so s štiriglasnim petjem, postali so bolj homogeni in začeli so z rednimi vajami, ki tudi zdaj potekajo od oktobra do maja. Vaje imajo v stavbi zraven župnišča, včasih pa kar v cerkvi zaradi boljše akustike. Že več kot petnajst let se vsake dve leti udeležujejo dekanijskega srečanja cerkvenih pevskih zborov. Župnjia ima zadnjih 15 let tudi mladinski in mladinsko-otroški pevski zbor.

Priznanje veliko presenečenje
»Jaz sem se samo smejal, nič nisem vedel. Včasih smo imeli celodnevno čaščenje zmeraj zadnjo nedeljo v maju ali prvo v juniju. Letos pa je župnik predlagal, da bi imeli to na jesenski sejem, ker se veliko stvari dogaja. In da bi ob tej priložnosti povabili še škofa Jamnika. V petek smo imeli zvečer s pevci še vaje pa so mi rekli, da bi mogoče še kakšno narodno zapeli, mogoče pesem Pevec. In ko mi je nadškof podelil priznanje, so mi vsi skupaj zapeli Pevca.« (smeh) Z vodenjem zbora bo nadaljeval, dokler bo lahko, saj pravi, da je zanj pomemben ne samo zaradi petja, ampak tudi zato, ker se krajani tako še vedno srečujejo in povezujejo.

Maja Čadež