Organizirano čebelarijo že šestdeset let

Sprva načrtovan bogat program, ki naj bi potekal v sovodenjski kulturni dvorani, so pri koči na Ermanovcu izpeljali v okrnjeni izvedbi – sodelovali so praporščaki sosednjih čebelarskih društev, zapela je za to priložnost sestavljena pevska zasedba čebelarjev pod vodstvom Matjaža Slabeta, prisotne so nagovorili dolgoletni predsednik društva Vinko Dolinar, župan Milan Čadež in Anže Perčič iz Čebelarske zveze Slovenije. Nekatere svoje člane so ob tej priložnosti nagradili z značko zvestobe – prejeli so jo Boštjan Rupnik, Danilo Bevk, Jakob Kralj in Vinko Dolinar, listino čebelarskega veterana so si prislužili Cvetka Jezeršek, Jakob Kralj in Izidor Rupnik, odličje Antona Janše III. stopnje pa Vinko Dolinar in Anica Podobnik, tudi članica uredniškega odbora za pripravo zbornika, natisnjenega prav ob tej priložnosti. Naslovnico krasi fotografija satja z mlado pokrito zalego, ki so ga čebele zgradile v satniku z obliko Slovenije. 

Sprva del škofjeloškega društva
"Za zapis zgodovine društva smo večino podatkov dobili v dokumentaciji Čebelarskega društva Škofja Loka, kamor so se sprva včlanjevali naši čebelarji. Ti so bili kasneje še del poljanskega in trebijskega društva, nato pa se je pet čebelarjev s Sovodenjskega in okolice odločilo ustanoviti svoje društvo, katerega prvi predsednik je bil Jakob Likar," pove Podobnikova. Nasledila sta ga Ivan Jezeršek in Vinko Dolinar. Prvih štirideset let so namenili predvsem čebelarskim dejavnostim, zadnji dve desetletji pa se dejavno vključujejo in odpirajo navzven: tako so se leta 2009 predstavili na Pokošnjici v Novi Oselici, sodelujejo na tradicionalnem slovenskem zajtrku v vrtcih in šolah, z otroki Podružnične šole Sovodenj so pripravili raziskovalno nalogo na temo čebelarjenja, leta 2016 so sodelovali na prireditvi vseh devetih krajevnih društev. V maju 2015 so razvili svoj prapor, ob razglasitvi svetovnega dneva čebel konec leta 2017 pa so v središču Sovodnja izobesili zastavo svetovni dan čebel. 

Maloštevilno, a po dejavnostih izjemno društvo
"Če v Sloveniji v povprečju na tisoč prebivalcev čebelarijo štirje prebivalci, jih v KS Sovodenj, kjer je od sedemsto do osemsto prebivalcev, čebelari 28, torej visoko izstopamo iz povprečja. Člani prihajajo iz naše krajevne skupnosti, kar tretjina pa iz mejnih vasi v sosednjih občinah. Povprečna starost okrog petdeset let je prav tako nižja od slovenskega povprečja," je zadovoljen predsednik, edini v društvu z nacionalno poklicno kvalifikacijo čebelarja. V svojih vrstah imajo še duhovnika, prvaka za gozdni med, nekaj čebelark, ekološkega čebelarja in doktorja čebelarstva. Dr. Danilo Bevk jih večkrat seznani s svojimi raziskavami, pri katerih sodelujejo in jih radi vpeljejo v svoje delo. Tako so med prvimi v Sloveniji uvedli sonaraven način zatiranja varoje z organskimi kislinami in tehnološkimi ukrepi.
Skupno imajo člani v 25 čebelnjakih 250 panjev. Čebelarijo v hladnejšem okolju, zato je pašno obdobje kratko in neintenzivno, pridelajo manj medu, ki večinoma ni sortni med, je pa zato toliko polnejšega okusa. Tega napolnijo v kozarce, ki jih opremijo z lastno društveno nalepko.

Najpomembnejši je odnos do narave in čebel
"Ohraniti želimo dobre odnose med čebelarji, jih vzdrževati, krepiti ob izobraževanju in srečevanju na občnih zborih ter piknikih, ki so pomembni za neformalno izmenjavo mnenj in izkušenj. Pomembno je tudi, da nove generacije zgradijo pravi odnos do čebel, narave. Da bodo preživele, glede na to, kako se narava spreminja," še poudarjajo v društvu. Svojih društvenih prostorov nimajo, prijazno jih gostijo druga društva in Gostilna Košanc, ugotavljajo pa, da jih niti ne potrebujejo, saj so njihove pisarne travniki z ličnimi čebelnjaki. Naj na Sovodenjskem medi tudi naslednjih šestdeset let!

Damjana Peternelj