Ozimnica z edinstvenimi kombinacijami okusov

Dopolnilno dejavnost sta registrirala leta 2009 in se vključila v blagovno znamko Babica Jerca in dedek Jaka, kamor so vsi njuni izdelki, ki zadostujejo strogim kriterijem, vključeni še danes. Začela sta z različnimi vrstami žganja in vložninami, ki jih sedaj dopolnjujejo še marmelade.
Predelata le, kar na čim bolj sonaraven način pridelata doma: paradižnik, kumare, fižol, peso, melancane, hruške, jabolka, slive … Le ko je letina slaba, pri lokalnih pridelovalcih dokupita manjkajoče surovine. Tako recepti kot izdelki – teh je več kot dvajset – se do popolnosti razvijejo v domači kuhinji. Od izdelkov drugih ponudnikov se precej razlikujejo, saj jim dodata še kakšno divjo zel.

Izvirni recepti z užitnimi divjimi rastlinami
Milena pove, da so se sprva, ko je Franci kaj prinesel iz "gmajne", spraševali, ali je zagotovo užitno. Po nekaj "štih probah" so začeli izdelovati res izvirne in posebne stvari, npr. smrekov žele, divjo marmelado, marmelado divjih jabolk z bezgom, hruškovo marmelado z bučami, melancane z origanom in čemažem, pa likerje, npr. bukov in gozdni liker, v katerih pripravo vključujejo plodove in listje gozdnega drevja. Dodane so užitne, a neobičajne sestavine, kar ni nič nenavadnega, saj je bil Franci po poklicu gozdar. Njegova je bila tudi ideja za tepkovo marmelado. Po nekaj poskusih sta jo uvrstila v ponudbo in se dobro prodaja. "No, edino recept za tepkovec s tepko je pa moj," smeje pove Milena. Vse marmelade, ki jih skuhata, največ je slivove z jabolki in hruškami, imajo več kot sedemdesetodstotni sadni delež in jih veliko jemljejo okoliške šole. Navdušene so tudi nad čaji, ki jih Franci zmeša iz posušenih zdravilnih zelišč z bližnjih travnikov in gozdov. Letno pripravi kar 15 kilogramov mešanic, letos je izdelal tudi kar nekaj tinktur: rmanovo, koprivno, regratovo, trpotčevo, česnovo … In kaj priporoča zdaj, ko novi koronavirus spet kaže zobe? "Timijanovo tinkturo. To je nekaj najboljšega za preventivo."

Shramba se izprazni, preden je leto okrog
Največ dela je od maja do sredine oktobra, ko pri pridelavi sadja in zelenjave sodelujeta tudi družini sina in hčere. Znanje srkajo tudi že vnuki, najmlajša bo zagotovo zeliščarka, saj je nenehno za petami dedku, drugošolec pa zelenjadar s skoraj milimetrsko natančnostjo pri sajenju čebule. Delo pri predelavi si porazdelita. "Lažja dela opravim jaz, težja pa Franci, obira kumare, pobere sadje," pove Milena, ko ji v besedo skoči Franci: "Res je, jeseni sem 'kolenčkar'." Med pogovorom me opremita s številnimi recepti in podučita o pasteh pravilne priprave ozimnice, a priznata, da je treba včasih za najboljši rezultat večkrat poskusiti in tudi improvizirati.
Prodajata v domačih kotičkih Kmetijske zadruge Škofja Loka, pohvalita predvsem nizko maržo in redno plačilo. Največ je povpraševanja po vložninah, nasploh so pravi hit kisle kumarice. Pridelujeta jih na treh njivah, kjer imata napete 180 metrov mreže, v najbujnejši rasti pa jih obirata celo dvakrat na dan. "Običajno se shramba izprazni, preden je leto okrog, le paradižnikova omaka z baziliko zdrži vse leto," priznata. Letos sta prvič pripravila večjo zalogo, saj je bilo tudi povpraševanja, posebej med epidemijo, več kot prej.
"Mogoče je," povesta. "Če si priden, je možnosti precej, a je veliko odpovedovanja, ko je zrelo, pobereš in predelaš, kakšnega daljšega dopusta ni." Priznata še, da bo letos odlična letina. "Veliko je odvisno od vremena, letos nam je kar dobro služilo. Sadja bo kar nekaj, toče se nam ni treba več bati, tako da bova oba še nekaj časa polno zaposlena," skleneta z zadovoljstvom.

Damjana Peternelj