Poklon domovini v Poljanah

Kot vsako leto smo se v Poljanah teh prelomnih časov spomnili s slovesnostjo na kresni večer. Pritrkavanje nas je vabilo k praznovanju, po zapeti Zdravljici je uvodna beseda pripadla županu Milanu Čadežu. Sveto mašo za domovino je ob petju cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Irene Debeljak daroval župnik Jože Stržaj. Kot slavnostni govornik je med drugim izrekel tudi zelo pomenljive besede: "Koronavirus, ki zaznamuje letošnje javno življenje, ima različne oblike. Še zdaleč ni samo bolezen, ki prizadene pljuča in dihalni sistem. Posebna oblika tega virusa, ki ogroža zdravje države, je negativen ali celo sovražen odnos do vsega in vseh, ki mislijo drugače, ki so drugačnega idejnega prepričanja. Ljudje, ki jim je enoumje zasedlo možgane in prodrlo v srce, bodo težko strpni, ker imajo ali so imeli izkušnjo samo s svojo resnico, ki je zanje edina primerna. Politična nestrpnost, ki jo doživljamo preko medijev, je odraz ideološke vzgoje in njenih vrednot. Žaljivke, povišani toni celo v samem hramu demokracije kažejo, da manjka merilo, kaj je prav in kaj ni prav. Kdo mi daje pravico, da lasten pogled utemeljujem kot edino zveličavnega in se požvižgam na osnove civilizacije, kot je spoštovanje in pravica do drugačnosti? Ko gre za širšo skupnost, naj bo državo ali občino, je treba presegati meje lastnih interesov ali lastne stranke ali lastne politične opcije. Za koronavirus pravijo, da ni še zdravila. Kaj pa za malo prej omenjeni virus? Če pogledamo v Božjo lekarno, ga najdemo v stotem psalmu, ki bi ga lahko imenovali molitev dobrega vladarja in dobrega državljana, saj je usmerjena zoper lažne novice, neresnice, zavajanja, manipulacije …

Kdor dela hudo, ne bo obstal pri meni,
ker sovražim hudobijo.
Ne maram izprijenega človeka,
hudobnega nočem poznati.
Kdor svojega bližnjega skrivaj obrekuje,
bo moral pred menoj umolkniti.
Kdor se baha in razkazuje, 
ne bo ostal v moji družbi. 
Kdor ima v ustih lažnive besede, 
ne bo ostal v moji navzočnosti. 

Kot kristjani smo poklicani, da gradimo družbo, kjer bo vladala strpnost, a ne v smislu dvojnih meril: jaz ti lahko rečem karkoli, če boš pa ti meni kaj rekel nazaj, si nestrpen – da ne uporabim besednjaka s politkolesarskih zbiranj in transparentov njihovih udeležencev. V družbi, za katero je pogosto značilno iskanje uspeha in sebičnih interesov, smo kristjani poklicani, da na osnovi resnice kažemo spoštovanje do vseh in ga v obratnem smislu tudi zahtevamo. Bog nikogar ne izključuje."
V drugem delu, ob koncu svete maše, smo prisluhnili, kako se je slovenska pomlad ponosno ubesedila v domovinskih pesmih pesnika Toneta Kuntnerja. Pesmi je interpretiral Alojz Bogataj, prepletle pa so se z glasbenimi nastopi violinistke Petre Omejc in pianistke Marije Omejc. Z zahvalo sodelujočim je slovesnost zaokrožil podžupan Anton Debeljak. Vse zbrane je povabil na kres pred cerkvijo, postavili so ga skavti stega Poljanska dolina 1, ter na zakusko pridnih poljanskih gospodinj. Lep večer je izzvenel v hvaležnosti, da nam je država bila dana, in s toplo mislijo na vse, ki so zanjo zaslužni, predvsem na pogumne in pokončne slovenske osamosvojitelje.

Majda Debeljak