Prve državnozborske volitve na Slovenskem

21.4.2022

Župnijski arhiv na Trati hrani zanimiv dvojezični dokument na osmih straneh, natisnjen na laneni papir.

Besedilo na levi polovici vsake strani je tiskano v nemščini, v pisavi, imenovani nemška gotica, na desni polovici vsake strani pa v stari slovenščini, ki se je takrat uporabljala, v latinski pisavi, ki je že uporabljala šumnike, tako kot jih še danes. Naslov dokumenta je Izpisik is tačasniga reda volitve po ustavnim pismu od 25. maliga travna 1848.

Gre za navodila za izvedbo prvih volitev poslancev v državni zbor v sodobnem smislu, na podlagi ideje o vladavini ljudstva (demokraciji), kakor jih poznamo danes, na slovenskih tleh. Volitve so bile posledica meščanske marčne revolucije leta 1848, ki je odpravila fevdalni red in s tem večstoletne oblastne strukture v habsburški monarhiji. Pojavile so se zahteve po parlamentarni ureditvi, ki jih je habsburška oblast upoštevala. Dne 25. aprila so objavili načrt ustave, ki so ga kasneje še popravili in predvideli enodomni parlament na Dunaju in splošno volilno pravico. Čeprav splošna je veljala le za moške, starejše od 24 let, ne glede na veroizpoved, izvzeti pa so bili mezdni delavci, hlapci, služabniki, osebe, ki so prejemale podporo od dobrodelnih ustanov, in ženske. Pogoj za volivce je bil tudi vsaj šest mesecev stalnega bivanja v istem kraju. Volitve so bile dvostopenjske, najprej so volili volilne može, po enega na od 250 do 500 prebivalcev. Ti so izmed sebe izvolili poslanca, po enega na 50 tisoč prebivalcev. Volitve so izvedli v poletnih mesecih. Poleg inteligence so bili izvoljeni tudi premožni kmetje, ki so si za razliko od prvih, ki so zagovarjali narodne interese, raje prizadevali za zmanjšanje davkov. Navodilo za volitve se je znašlo v cerkvenem arhivu zato, ker je takratna državna oblast nalagala župnikom obvezo, da kot pomožni uradniki v njenem imenu ljudstvu ob nedeljah s prižnice razglašajo zakonodajo. Za to so bili nagrajeni z majhno plačo, imenovano kongrua.

Jure Ferlan