Študentom približati znanstveno biološko delo

Osnovni namen taborov je študentom približati znanstveno biološko delo, ki je temelj za strokovno varstvo narave. 
Teoretično znanje, pridobljeno v okviru rednega študijskega programa, želijo dopolniti s praktičnimi izkušnjami v terenskih in laboratorijskih tehnikah. Udeleženci taborov, povečini študentje biologije, na taboru spoznavajo pestrost različnih živalskih skupin in višjih rastlin, praprotnic in semenk ter gliv proučevanega območja. Delo poteka predvsem na terenu in obsega vzorčenje, popis vrst, nabiranje osebkov za nadaljnje obdelave, določanje in taksonomske študije. Sledi delo v laboratoriju, kjer nabrane vrste določijo, s težavnimi skupinami pa se kasneje ukvarjajo strokovnjaki s posameznih področij biologije. Pomemben poudarek je tudi na razpravi in naravovarstvenem vrednotenju posameznih najdb. Rezultate, pridobljene na taborih, redno objavljajo v znanstveni, strokovni in poljudni literaturi, kot so revije Natura Sloveniae, Hladnikia, Erjavecia, Acta Entemologica Slovenica, Proteus, Trdoživ, Glej, netopir! in Hypsugo.
Raziskave na taborih pomembno prispevajo k boljšemu poznavanju flore in favne Slovenije. Poznavanje razširjenosti organizmov nudi tudi osnovo za vrednotenje ogroženosti različnih skupin in njihovo varstvo. Vsako leto izdajo tudi zbornik o aktualnem taboru. Kot je povedal vodja tabora Anže Bizjak, ki ima korenine v Gorenji vasi, je bil eden od razlogov, zakaj so se odločili prav za ta kraj, dejstvo, da Poljanska dolina s strani biologov še ni bila raziskana v večji meri.
Drug razlog pa je bila pripravljenost vodstva Osnovne šole Ivana Tavčarja, da jih prijazno sprejme. Letos je bilo udeležencev zaradi novega koronavirusa nekaj manj kot običajno, in sicer 32. Skupaj z mentorji so bili razdeljeni v deset skupin: za botaniko, entomologijo (veda o žuželkah), glive, kačje pastirje, netopirje, pajke, plazilce, ptice, speleobiologijo (veda o podzemnih organizmih) in velike zveri. Bivali so v šoli, na terensko raziskovanje pa so hodili po celotnem ozemlju gorenjevaške občine in pri nekaterih skupinah še v širšo okolico, predvsem idrijski, horjulski in rovtarski konec, Škofjeloško hribovje, raziskovalci zveri pa so šli celo do Snežnika. Za prehrano je poskrbel kar vodja tabora Anže, ki je s pomočjo dežurnih udeležencev vsak dan kuhal obroke, za tiste, ki so želeli, tudi vegetarijanske ali veganske. Enkrat so pripravili piknik pri lovski koči na Makovcah, za kar so hvaležni Lovski družini Gorenja vas, ki jim je pod ugodnimi pogoji omogočila najem. Obenem so tam lahko opazovali negnojen ekstenzivni travnik z različnimi rastlinami in živalmi. Imeli so tudi srečo z vremenom, saj je kljub bolj oblačnim napovedim prevladovalo sonce.
Pri terenskem raziskovanju so med drugim ugotovili, da je edina zver, ki so jo srečali, vidra, posneli so jo ob Brebovnici z nočno kamero, podnevi pa so našli tudi njene iztrebke. Sledi večjih zveri, predvsem volkov, niso našli, zato se sprašujejo, kaj se je z njimi zgodilo. Zaradi odsotnosti volka, ki pleni srnjad, se je ta namnožila, zato so opazili obsežnejše objedanje drevesnih vrst. Posebno presenečenje so doživeli člani skupine za plazilce, saj so na območju Blegoša našli živorodno kuščarico (Zootoca vivipara), ki je tu niso pričakovali. Pri terenskem delu so biologi opazili še lokalno zaraščanje travnikov na težje dostopnih legah, ker se ne kosijo več. Pravilno košeni (najbolje enkrat letno) in negnojeni travniki so zelo pomembni za biodiverziteto, saj na njih uspevajo številne vrste trav, cvetlic in drobnih bitij. Na travniških površinah, ki se obdelujejo, pa so opazili, da se kosi velikokrat in močno gnoji, zato je biodiverziteta precej upadla. Na reki Sori in drugih vodotokih so opazili, da regulacija vpliva na določene živalske vrste, ki so zaradi tega izginile. Bizjak še dodaja, da regulacija in obzidava vodotokov vsekakor nista rešitev za poplavno varnost, saj voda potrebuje prostor, če ga ne bo našla na mestu regulacije, ga bo poiskala drugje in tam udarila s svojo silo. Mentor skupine za netopirje in ustanovni član društva študentov biologije Primož Presetnik je povedal, da so na terenu po gorenjevaški občini in okolici pregledali doslej znana kotišča netopirjev po cerkvah, za katere pravi, da so dobro raziskane. Kljub temu so v cerkvah na Malenskem vrhu in Volči odkrili novi kotišči. V prvi so usnjebradi uhati netopirji, v drugi pa mali podkovnjaki. Netopirje so našli tudi pod nekaterimi mostovi. Kot je še dodal Presetnik, je prisotnost določenih vrst tako netopirjev kot drugih živali ter rastlin pomemben kazalnik stanja okolja.

Jure Ferlan