Svoje delo predstavili rokodelci

Svojo dejavnost je na Visokem predstavilo okrog trideset vrhunskih rokodelcev iz vse Slovenije. Po besedah Katarine Sekirnik iz Rokodelskega centra DUO Škofja Loka so želeli prikazati, s koliko vrhunskimi rokodelci se ponaša Slovenija. V rokodelskih centrih spodbujajo profesionalizacijo rokodelstva, tako da je zmotno prepričanje, da gre pri tem zgolj za neke vrste prostočasno ali ljubiteljsko dejavnost, saj mnogim predstavlja vir preživetja, je še poudarila.

Številni so z zanimanjem prisluhnili zgovornemu mojstru Janezu Krišlju iz Preddvora, ki ga je bilo mogoče opazovati pri pletenju cajne. Kot je pojasnil, se je s pletarstvom začel ukvarjati šele po štiridesetem letu, ko je zaključil uspešno športno kariero. Sam se je veščine pletenja cajn naučil od strica. V nasprotju z njim, se je posmejal Krišelj, je bil stric precej bolj molčeč, zato ga je predvsem opazoval pri delu in posnemal. Krišelj je pojasnil, da so včasih številni pletli cajne za dodaten zaslužek, danes pa je ta obrt začela zamirati. Zato se je v dogovoru s Katarino Sekirnik odločil, da bo svoje znanje z vsemi, ki ji to zanima, delil na tečajih, ki potekajo tudi v Rokodelskem centru DUO. Že nekoliko pozabljeno dejavnost je obudil tudi Aleš Kacin iz Žirov, ki se ukvarja z ročno izdelavo čevljev. Svoj prvi par čevljev je izdelal že leta 2005 skupaj z dedkom, znanje pa je kasneje nabiral tudi pri drugih mojstrih in na spletu. Pri obutvi, narejeni po meri, je kopito prilagojeno vsakemu posameznemu stopalu, je razložil Kacin in dodal, da uporablja kakovostne materiale, zato so čevlji zelo trpežni. »Čevlje, ki sva jih naredila z dedkom leta 2005, jeseni in pozimi še danes nosim.« Sicer pa je poudaril, da je prednost ročno izdelanih čevljev tudi v tem, da jih je mogoče popravljati, saj se lahko povsem razstavijo in se posamezni deli zamenjajo. »A mojih ni bilo treba v vseh teh letih še nič popravljati.« Matjaž Rešek pa je pozornost obiskovalcev pritegnil s svojimi klobuki, ki jih izdeluje ročno. Po stečaju tovarne klobukov Šešir, kjer je spoznal vse postopke in tehnologije izdelave klobukov in se izmojstril, je svoje znanje klobučarstva izpopolnjeval pri različnih mojstrih doma in v tujini. »Klobuke izdelujem od polizdelka, to je tulca naprej, pri čemer je moj osnovni material kunčja dlaka ali dlaka divjih zajcev.« Hana Jelovčan iz Škofje Loke pa je na Visokem predstavljala svoje ročno izdelane keramične izdelke. »Najprej sem se udeležila tečaja pri lončarki v Ljubljani, potem pa sem se še sama dodatno izobraževala,« je pojasnila študentka umetnosti na pedagoški fakulteti na primorski univerzi. »Gre za nov program, ki združuje vse vrste umetnosti, nato pa se sam usmeriš, v kar želiš. Mene najbolj zanima ustvarjanje z glino,« je še dejala.

Mateja Rant