Ukvarja se tudi z raziskovanjem koronavirusov

"Velikokrat slišimo, da nas potovanja bogatijo, učijo o različnih kulturah in navadah ter nam širijo obzorja. Tudi sama sem vedno rada počitnikovala zunaj Slovenije, ampak selitve v tujino nisem imela v načrtu," priznava Ajda Rojc in ob tem poudari: "Vendar v življenju pogosto ne moremo nadzorovati, kam bo zavila naša pot, saj je potek odvisen od mnogih dejavnikov in preprek, ki se nam nepričakovano zgodijo." V Kalifornijo jo je vodila tudi ljubezen – tako je namreč lahko skupaj s svojim fantom Gregorjem Lučićem, s katerim sta se spoznala pred desetimi leti v Franciji in vse do njene selitve v Kalifornijo zvezo vzdrževala na daljavo.

Po končani gimnaziji, odkrito prizna, ni točno vedela, kam naprej. "Izbirala sem med medicino, biologijo, fizioterapijo, biotehnologijo in farmacijo. Po obiskih vseh fakultet sem bila še bolj zmedena. Na srečo je med razredno uro eden od sošolcev delil z razredom, da se bo vpisal na biokemijo." Takrat je namreč prvič slišala za ta študij in se potem na spletu natančneje pozanimala, kaj sploh je biokemija. Ugotovila je, da predstavlja idealno mešanico vseh naravoslovnih ved, kar ji je kot navdušenki nad znanostjo nadvse ustrezalo. "Preskok iz srednje šole na fakulteto je bil velik; naenkrat ni bilo veliko podpore profesorjev, vsa literatura je bila v angleščini in predvsem – bilo je je ogromno." Na srečo, pravi, ji je "zapolnjen urnik v osnovni in srednji šoli pomagal pri organizaciji in optimizaciji časa in dela".
Plezanje – bila je tudi članica slovenske mladinske reprezentance – jo je tudi naučilo, da se s trudom in treningom daleč pride. Po končanem dodiplomskem študiju se je vpisala še na magisterij, prav tako iz biokemije. Že med magisterijem se je podala na študij tudi v tujino, in sicer na izmenjavo na Univerzo v Uppsali na Švedskem. Ker je želela pridobiti čim več izkušenj še iz drugih laboratorijev, se je prijavila še na izmenjavo v okviru Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF (American Slovenian Education Foundation). "To je izmenjava za nadarjene študente, ki omogoči desettedensko izobraževanje Slovencev v tujini. Prijavila sem se na Univerzo v Kaliforniji v San Franciscu (UCSF), kjer sem bila prek poletja del skupine, ki raziskuje virus HIV."

Po končanem magisteriju je prvo službo našla v Leku v Ljubljani na oddelku za kontrolo kakovosti. "Ker nisem imela nobenih izkušenj s področja farmacije in industrije, je bila to zame zelo drugačna izkušnja, polna izzivov in trdega dela, skozi katero sem se veliko naučila in ugotovila, da si želim kariero nadaljevati v raziskovalnem svetu s področja biokemije, kar sem študirala, in ne v industriji." Ker je bila njena velika želja, da bi lahko zaživela skupaj s svojim fantom, se je prijavila na različne raziskovalne pozicije v San Franciscu. Priložnost se ji je ponudila na univerzi UCSF, na kateri je izkušnje pridobivala že v času magistrskega študija. Znotraj večjega laboratorija je bila sprva del ekipe, ki se je ukvarjala z raziskovanjem raka na dojkah, ob lanski karanteni pa se je po mesecu dni dela od doma pridružila ekipi, ki se je ukvarjala z raziskovanjem koronavirusov, specifično SARS-CoV-2. Pri tem so prišli do rezultatov, zaradi katerih je njihov laboratorij postal tudi mednarodno prepoznaven. "Virusi se, ko nas okužijo, v telesu povežejo z različnimi proteini – mi pa smo ugotovili, kje točno te interakcije potekajo in za katere od teh interakcij že obstajajo odobrena zdravila, ki jih uporabljamo pri zdravljenju drugih bolezni in bi jih lahko uporabili za zdravljenje covida-19. Že potrjenim zdravilom smo zgolj dali novo uporabo." Sama je imela nalogo razviti model diferenciranih epitelijskih celic, ki bi ga lahko uporabili za preučevanje obnašanja koronavirusov v našem telesu. Kot poudarja Ajda Rojc, so koronavirusi ves čas med nami, saj povzročajo tudi različna prehladna obolenja, vsake toliko časa pa pride do mutacije, ki privede tudi do take pandemije, s kakršno se srečujemo ta čas. "Znanstveniki poskušamo razumeti, kaj povzroča, da so nekateri virusi tako močni, in kako bi to prestregli." Virus se namreč po njenih besedah ves čas spreminja. "Več ljudi, ko jih okuži, več možnosti ima, da se spremeni v več možnih smereh. V idealnem svetu bi bilo najbolje, da bi virusu takoj preprečili, da bi se širil." Ob tem opozarja, da ima lahko SARS-CoV2 številne neželene posledice, zato se ji zdi pomembno, da smo previdni. Sama je vedno pripravljena prisluhniti pomislekom glede cepiv in se trudi ljudem razložiti, zakaj je cepljenje pomembno: "Cepimo se ne samo zato, da zaščitimo sebe, ampak tudi vse ljudi okrog sebe."

Mateja Rant