Utrinki preteklosti

Vinko Oblak iz Gorenje vasi hrani fotografijo, na kateri je v čas ujet zanimiv, če ne kar spektakularen dogodek iz njegovega življenja. Čeprav je od takrat minilo skoraj 66 let, ga ima še vedno živo v spominu.

Pisalo se je daljno leto 1954, ko je bilo potrebno popravilo strelovoda na zvoniku župnijske cerkve na Trati. Ta je bil in je še danes najvišja stavba v Gorenji vasi. Delo je potekalo v septembru. V tistih časih je za takšna dela skrbel kleparski mojster Vencelj Jenko. Ker pa je tratarski zvonik visok in ima zelo razgibano laternasto streho, je k delu povabil pomočnike. Temu so se odzvali tudi komaj 17-letni Vinko, njegov prijatelj Janez Oblak, po domače Pibrov iz Hotovlje, in Lojze Derlink. Pri zahtevnem in nevarnem postavljanju lestev na strehi zvonika je sodeloval tudi tesar (ali 'cimperman', kot so temu poklicu rekli nekoč) Muha z Brd. Njegovo ime je Vinko pozabil, se pa spominja, da je veljal za izkušenega tesarja stare šole. Po njegovih navodilih so iz prve etaže laternaste strehe trdno namestili ploh in nanj najprej 11 metrov dolgo leseno lestev, ki so jo hranili na posebnih kljukah pod gankom Neškove hiše. Uporabljali so jo tudi za druga višinska kleparska dela v Gorenji vasi, posebej še na stavbah zadruge in doma Partizan. Ker je bila ta lestev za doseg križa na zvoniku prekratka, so dodali še eno, prav tako leseno lestev. Dobro so ju privezali in preverili, če držita. Vinko je potem splezal po lestvi vse do droga z železnim križem, na vrhu katerega je konica strelovoda iz posebne elektroprevodne kovine. Povzpel se je še po križu navzgor, konico odvil in jo zalučal v globino. Vse to so počeli brez kakršnekoli varovalne opreme. Mimoidoči 'firbci' so osupli opazovali ta podvig. Čez približno dva tedna je vzpon ponovil, ko je na vrh križa privil novo konico. Spominja se tudi, da robovi strehe na zvoniku niso bili ustrezno kleparsko zaključeni in je zamakalo, ter da so bile vidne medvojne strelne poškodbe na fasadi zvonika. Tudi te je čez nekaj let pomagal krpati. Na vprašanje, ali ga je bilo kaj strah, Vinko odgovarja, da ne, sicer ne bi splezal tako visoko. »Fotografijo je napravil tedanji župnik na Trati Andrej Šavli, ki je imel fotoaparat. Tega je bilo v tistih časih po vojni, če nisi imel posebnega dovoljenja, strogo prepovedano posedovati in uporabljati,« je še obudil spomine ter v šali dodal: »Skoraj huje, kot če bi imel nedovoljeno orožje.« Zato je ob cesti takratni ministrant pri župniku Šavliju Stane Oblak, po domače Stebejlov, pazil, da ne bi mimo prišla kaka oseba, ki bi mu utegnila zaradi tega povzročiti težave. Prav Stane je čez dolga leta Vinku prinesel fotografijo, na kateri sta čisto na vrhu strehe zvonika Vinko in njegov prijatelj Janez Oblak. Skupno je zaradi svoje spretnosti sodeloval pri popravilu in pleskanju šestih streh na zvonikih. Poleg Trate mu ostajajo v spominu Ledine, Nova Oselica in Sv. Križ (na Dolenjem Brdu). Precej zvonikov je imelo poškodbe iz vojnih let, zato je bilo potrebno prestreljeno pločevino zakrpati. Sodeloval je tudi pri kleparskih delih na drugih stavbah.

Jure Ferlan