Uživajmo v vrtnarjenju

23.4.2020

Ko se spomladi le malo ogreje, na svojih vrtovih že lahko postorimo vse potrebno, da se pripravimo na novo letino.

Pomladni vrt
Med nekaterimi vrtičkarji je zakoreninjeno mnenje, da je vrt potrebno urediti že jeseni. Nekateri hitijo z lopatanjem takoj, ko zapihajo prve mrzle sapice. Zakaj so sadili, če jeseni mečejo stran? Pomladi je vrt poln dobrot in obisk trgovine je zato redkejši. Radič ostaja na gredicah in prvi sončni žarki mu omogočijo razviti lepe glavice, peteršilj hitro pokuka na plano. Na novo posejan peteršilj počasi ozeleni, starega pa lahko uporabljamo, dokler ne gre v cvet in potem poberemo semena, ki bodo veliko bolje zelenela, kakor kupljena v trgovini, prav tako je z zeleno. Brstični ohrovt naredi brstiče v zgodnji pomladi, kodrolistni ohrovt pa trgamo za juhe preko cele zime. Por in blitva pričneta z rastjo konec marca in v začetku aprila in lahko pripravimo kar nekaj okusnih kosil: od porovih pit, solat, juh do špinačne priloge ter špinačnih cmokov in zvitkov. Pomladi je na vrtu že polno rastlin za pripravo čaja – od ožepka do mete različnih vrst, melise, timijana, origana. Drobnjak pa kar kliče gospodinjo, da se potrudi s kuhanjem štrukljev in peko drobnjakove potice. Ne mislite, da so rogovilček, regačica, kurja črevca nadležni pleveli. Ne! Več imajo vitaminov in mineralov kakor marsikatera gojena rastlina. Dodajamo jih med regrat, zeleno solato, radič, dodamo še malo smrdljivke, nabrane ob robu gozda, in solata je več kakor odlična s krompirjem in jajci.

Obračanje zemlje
Mnogo ljudi že sledi permakulturnemu obdelovanju vrta, biodinamičnemu pristopu, ekološkemu urejanju zelenjavnih gredic, kolobarjenju na vrtu ali poznajo pravilen način prekopavanja vrta. Z nepravilnim prekopavanjem vrta uničimo vse drobnoživke, ki so na površini, in tiste, ki so globlje. Mikroorganizmi na površini rabijo svetlobo in zrak, v globini so tisti, ki ne rabijo zraka, svetloba jih ubija. Kadar obrnemo zemljo z globokim prekopavanjem, naredimo veliko škodo, kajti drobnoživkam smo zamenjali življenjski prostor in jih s tem ogromno uničili. Zemlja ni več živa. Ker se hitro razmnožujejo, ne opazimo, da smo kaj narobe naredili.
Vrt mora biti čim bolj pisan, včasih je bolje, da je plevel med zelenjavnimi sadikami, kajti zadržuje vodo, le spustiti ga ne smemo čez rastlino. Ker sadimo preko celega leta, ne moremo obdržati gredic pravilnih oblik. Ko poberemo zrele rastline, dopolnimo del gredice z novimi mladimi rastlinami.

Gnojenje
Vrta ni treba veliko gnojiti, če zemljo le obrnemo z vilami in slamo razprostiramo med rastlinami. Lahko tudi posušeno travo, seno, suho listje, včasih vržemo med rastline kakšno lopato starega gnoja. Strokovnjaki najbolj priporočajo zajčji gnoj, ki ima najpopolnejšo sestavo. Konjski gnoj močno ogreje rastline, a če ni dovolj uležan, lahko dobimo v vrt bramorje. Najbolje je dati gnoj na kompost in gnojiti s predelanim kompostom. Perutninski gnoj ima veliko mineralov in fosforja, zato ga ne uporabljamo vsako leto.
Gnoj lahko namočimo v vodi skupaj s plevelom. Ko prevre in se umiri, lahko mešanico uporabljamo za zalivanje vrta. Če namočimo koprive za en dan, lahko poškropimo rastline, da bodo bolj močne, odporne. Če so namočene več dni, je to gnojilo za zalivanje vrtnin in okrasnih rastlin. Nekatere rastline slabo uspevajo v pognojeni zemlji, npr. korenje, čebula, šalotka. Zelo veliko gnoja rabijo bučke, kumare, paradižniki.

Kolobarjenje
Menjanje sajenja rastlin na gredice glede na to, kaj obrodijo – plod, gomolj, list –, imenujemo kolobarjenje. Pomembno je, kam kakšno leto posadimo korenovke, plodovke, listnato zelenjavo ter zelišča in cvetlice. Po možnosti upoštevamo sajenje po luni, kar nam dobro opiše Marija Thun v svojem setvenem koledarju. Vsaka rastlina rabi drugačna hranila, zato si napišemo, kaj smo posadili na vrtu, da naslednje leto niso na istih gredicah iste rastline. Vmes pa posadimo tudi rastline, ki zdravijo in odganjajo bolezni ter druge napadalce rastlin. Kjer je kamilica, je na njej polno uši in ni se potrebno bati, da bodo te napadle ostale rastline. Ognjič posejemo med kolerabo, paradižnik, kumare, kajti izboljšuje revno zemljo, odganja strune. Med paradižnik posadimo baziliko, ker bo okus paradižnikov boljši. Bližina hrena krompirju izboljša okus. Šetraj nasadimo med fižol in čebulo, kajti dobro odganja škodljivce. Timijan se dobro ujame z zeljem, uporabljamo ga za odganjanje moljev. Zaradi naravnega ravnovesja morajo na vrtu biti tudi cvetlice, ker privabljajo z živimi barvami na vrt sovražnike škodljivcev. To so muhe trepetavke, tenčičarice, pikapolonice, ki se hranijo z ušmi, najezdniki in drugimi škodljivci. Predlagam, da posadite na zelenjavne gredice rdeče kapucinke, oranžen ognjič in rumen tagetes. S tem privabimo naravne čistilce vrta.

Jana Rojc

Fotogalerija