Z antibiotiki po pameti

5.12.2019

4. novembra je na povabilo Krajevne organizacije Rdečega križa v mali dvorani Sokolskega doma v Gorenji vasi predavala upokojena zdravnica Anda Perdan.

Na predavanju Raba in zloraba antibiotikov s podnaslovom Resnica in zmote o antibiotikih je prisotne ozaveščala o pomenu pravilne uporabe tega zdravila in predstavila tudi novejša dognanja. Kot je povedala, je antibiotik eno največjih odkritij v zgodovini medicine pa tudi eno najbolj zlorabljanih zdravil. Antibiotiki zavirajo in uničujejo samo bakterije in nič drugega. Ob nepoznavanja tega dejstva lahko prihaja do njihove napačne uporabe, zaradi česar se pri bakterijah razvije rezistenca (odpornost) na antibiotik. Če ta ni več učinkovit, je bakterijska okužba lahko usodna. Zaradi rezistence v Evropi umre 25.000 ljudi na leto. V začetnem obdobju uporabe antibiotikov so potrebovali za določeno vrsto bolezni nekajkrat manjšo dozo, kot jo danes.
Kadar nam zdravnik predpiše antibiotik, je pomembno redno jemanje in dosledno upoštevanje navodil zdravnika in farmacevta. Antibiotikov ne jemljemo preventivno, prav tako ne v primerih viroz, glivičnih okužb ali zaradi vročine.

Antibiotik v telesu uniči tudi 'dobre' bakterije
Proizvodnja antibiotikov je danes industrijska, imamo polsintetične ter sintetične antibiotike. Tudi naše telo je poseljeno z mikroorganizmi, med katerimi so bakterije. Niso pa vse bakterije človeku škodljive, veliko je koristnih. Tako antibiotik v črevesju uniči tudi 'dobre' bakterije, ki so pomembne za normalno delovanje črevesja, varujejo pred škodljivimi snovmi, pomembne so za normalen razvoj in uravnavanje imunskega sistema. To narekuje previdnost predpisovanja antibiotikov pri dojenčkih in majhnih otrocih. Posledice nenormalnega delovanja imunskega sistema so alergije, avtoimune bolezni, kronična vnetna črevesna bolezen ... Da bi bil škodljiv vpliv antibiotika za črevesje čim manjši, se ob jemanju svetuje še uživanje probiotikov.
Težavo predstavljajo tudi antibiotiki v živinoreji, saj pogosto ostanejo prisotni v prehranskih izdelkih živalskega porekla, še zlasti v mesu, mleku ter zelenjavi.
Medicinska stroka že dlje časa opozarja na pravilno uporabo in neželene učinke ob nepravilni rabi. Tako je 18. november razglašen za svetovni dan antibiotikov. Kljub temu je na južni polobli še veliko držav, kjer se jih lahko kupi v lekarnah – brez recepta.
Ker je čas jesensko-zimskih prehladnih obolenj, je Perdanova obiskovalcem na njihova vprašanja v zvezi s tem odgovorila, da zdravnik na podlagi kliničnih znakov in potek bolezni večkrat lahko loči, ali gre za virusno ali bakterijsko okužbo. Tako ni vedno potreben laboratorijski izvid ali na primer bris žrela pri angini.

Pred več tisoč leti so Indijanci že dajali plesni in zelišča na rane za boljše celjenje. V Evropi so v srednjem veku rane oblagali s plesnivim kruhom. Snovi z antibiotičnim delovanjem vsebuje npr. česen, bezeg (v Poljanski dolini še posebej znan izdelek iz bezgovih jagod – terjak), nekatere vrste medu, origanovo olje itd.
Za uradnega odkritelja antibiotika velja Škot Aleksander Fleming, ki je 1928 leta v Londonu odkril antibiotično snov penicilin. V laboratoriju je opazil, da v okolici plesni penicillinum notatum (zdaj se imenuje penicillinum chrysogenum) ni porasla nobena kolonija bakterij stafilococus aureus.

Če zbolimo, pa je pomembno, da si vzamemo čas za počitek.

Jure Ferlan