Za hitrejši dostop do avtocestnega omrežja

Ena največjih pomanjkljivosti celotnega škofjeloškega in idrijsko-cerkljanskega območja je (relativna) prometna odmaknjenost oziroma oddaljenost od slovenskega avtocestnega sistema, so v pobudi, ki so jo naslovili na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka, Direkcijo RS za infrastrukturo ter DRI upravljanje investicij, opozorili župani. Zatoso se zavzeli za navezavo četrte razvojne  osi na slovensko avtocestno omrežje. Pod pobudo so se podpisali župani občine Škofja Loka Tine Radinja, občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež, občine Žiri Janez Žakelj, občine Železniki Anton Luznar, občine Medvode Nejc Smole, občine Vodice Aco Franc Šuštar in mestne občine Kranj Matjaž Rakovec. V njej so poudarili, da kraji in območja, ki ležijo ob četrti razvojni osi, tvorijo eno razvojno najbolj dinamičnih območij v državi. "Četrta razvojna os, ki povezuje zgornje in srednje Posočje ter idrijsko-cerkljansko z gorenjsko regijo in osrednjo Slovenijo, na zahodu pa se navezuje na severno Italijo, ne predstavlja le strateške prometne poti, pač pa je v pravem pomenu transregionalni razvojni pospeševalec." Pri tem so kot pozitivno novico izpostavili letošnji podpis protokola med ministrstvom za infrastrukturo ter občinama Gorenja vas - Poljane in Cerkno o umeščanju trase prometne povezave med Hotavljami in Cerknim. 

V pobudi so še poudarili, da se Idrijsko-Cerkljansko in Škofjeloško uvrščata med družbeno-gospodarsko najbolj dinamični in razvojno propulzivni območji, ki med drugim izkazujeta demografsko stabilnost oziroma populacijsko vitalnost. "Območje v zadnjih letih doživlja tudi postopen, na trajnostnih načelih temelječ razvoj zelenega in kulturnega turizma." Odsotnost navezovalne ceste na avtocestno omrežje pa povzroča izredno obremenjenost predvsem s tovornim prometom – in posledično emisijami izpustov toplogrednih plinov v prometu – na obstoječih regionalnih cestah Škofja Loka–Jeprca in Škofja Loka–Kranj ter v okoljsko ranljivem svetu Kranjsko–Sorškega polja in na širšem vplivnem območju obeh prometnic. Zaradi prometne preobremenjenosti navedenih cestnih povezav se tudi podaljšuje potovalni čas in zmanjšuje prometna pretočnost, slabša se prometna varnost, posledično pa zaradi navedenega naraščajo družbenoekonomski stroški, negativne posledice za prebivalstvo in gospodarstvo. Vse to je župane, podpisnike pobude, navedlo, da združijo moči v skupnih prizadevanjih za kar najhitrejšo umestitev in izgradnjo nove povezovalne ceste Trata–Meja in nove navezovalne ceste Meja–Vodice, kar bi širše škofjeloško območje neposredno navezalo na avtocestno omrežje ter razbremenilo obstoječi regionalni cesti in središče Medvod. "Prebivalcem iz obeh dolin na Škofjeloškem in primorskega zaledja bi s tem zagotovili hitrejši dostop do avtoceste, saj bi se izognili prometni gneči skozi Medvode, ko bi se na avtocestno omrežje priključili severneje od Ljubljane," je poudaril župan Milan Čadež in dodal, da se za to borijo že skoraj deset let. "Na Štajersko nam tako ne bi bilo več treba skozi Ljubljano, ampak skozi Vodice in Mengeš."

Kot je pokazala analiza obsega prometa, ki jo je izvedel DRI v letu 2017, bi bila najustreznejša navezava Škofje Loke na avtocestno omrežje po varianti Trata–Meja–Vodice, saj od vseh možnosti prevzame največ prometa, so navedli župani. Po njihovem predlogu se trasa omenjene variante ustrezno naveže na obstoječo cestno infrastrukturo in tako predstavlja najustreznejšo povezavo loškega območja z avtocestnim omrežjem. Kot so pojasnili, poteka po ravninskem terenu in zunaj območja poselitve, sledi koridorjem obstoječe infrastrukture, reko Savo prečka na njenem najožjem delu ter je prometno, ekonomsko in prostorsko najoptimalnejša povezava loškega območja z avtocestnim omrežjem. Zato so omenjeni župani naslovnike prosili, da se čim prej opredelijo do skupnega predloga v zvezi z navezovalno cesto od Meje do avtocestnega omrežja in pristopijo k pripravi ustreznih strokovnih podlag, ki bodo omogočile izdelavo državnega prostorskega načrta za ta odsek 4. razvojne osi.

Mateja Rant