Zlate maturantke

Ana Koprivnikar

Navdušujeta jo narava in njena popolnost delovanja

Ana Koprivnikar iz Gorenje vasi je že v tamkajšnji osnovni šoli imela rada kemijo in biologijo. Vedela je, da želi izobraževanje nadaljevati na gimnaziji. Odločila se je za mednarodni oddelek (International Baccalaureatea – IB) na Gimnaziji Kranj.

Kako zdaj gledaš na srednješolska leta? Kako si jih doživljala med sovrstniki?
Stanovala sem v Dijaškem in študentskem domu v Kranju na Zlatem polju. Ta štiri leta se mi niso zdela pretirano težka pa tudi hitro so minila. Vse je teklo približno po pričakovanjih, so pa vsako leto tista obdobja, ko gimnazija pokaže svoje zobe. Pridobila sem nova poznanstva, prijateljstva in izkušnje. V razredu smo si pomagali med seboj, saj smo bili močni na različnih področjih. Kljub odličnim razlagam profesorjev in razumevanju snovi je bilo potrebnega še precej učenja, saj matura poleg razumevanja snovi zahteva tudi pomnjenje ogromne količine podatkov. Učila sem se sama, tudi po svojih dobrih zapiskih, z izjemo skupnih priprav pri določenih predmetih, ki so jih vodili profesorji.

Kje si izpopolnjevala svoje talente? Kaj ti je bilo na področju biologije tako všeč, da si se je lotila še bolj poglobljeno?
V okviru mednarodne mature sem bila med organizatorji dobrodelne modne revije, na kateri smo zbirali denar za donacijo Centru IRIS. Vsa štiri leta sem kot pevka sodelovala na božičnem koncertu Gimnazije Kranj, prvi dve leti v zboru, zadnji dve pa kot solistka. Tekmovanja iz biologije sem se udeležila tudi lani, letos pa sem osvojila priznanje. Letos sem se udeležila še tekmovanja iz znanja o sladkorne bolezni, kjer sem prejela srebrno priznanje. Z zborom sem se v prvem, drugem in četrtem letniku udeležila tekmovanj v Rivi del Gardi, Pragi in Veroni. Na vseh treh nastopih smo dosegli zlato plaketo. Obiskovala sem še glasbeno šolo kot solo pevka. V prvem letniku sem trenirala plavanje, zdaj pa ples ob drogu. Sem tudi članica dobrodelnega Rotaract kluba Kranj, ki vsako leto prireja projekte za zbiranje sredstev za ljudi v stiski. Najbolj sem uživala pri kemiji in biologiji. Narava me privlači na več ravneh, od delovanja celih ekosistemov do reakcij na molekularnem nivoju. Zelo rada sem imela tudi psihologijo in pogled te vede na človeka in njegovo delovanje.

Kot zlata maturantka si zbrala visoko število točk. Po čem se mednarodna matura loči od klasične?
Na mednarodni maturi sem zbrala 41 od 45 točk (enako 34 od 34 točk na klasični). Maturo sem pisala po svojih najboljših močeh in upala na čim višji rezultat. Povsod je potrebne malo sreče, tak rezultat pa ni mogoč brez dobrih priprav in zadosti učenja. Poleg slovenščine, angleščine in matematike sem maturo opravljana še iz kemije, biologije in psihologije. Vključen je bil tudi predmet teorija vednosti (TOK), ki razpravlja o tem, kaj pomeni vedeti in kako vemo, kar vemo. Mednarodna matura je dveletni program, ki se v celoti (z izjemo maternega jezika) izvaja v angleščini. V teh dveh letih je samo šest predmetov in iz vseh opravljaš maturitetni izpit. Razlike so še v samem učnem načrtu in snovi. Moja izkušnja je, da IB zahteva veliko manj memoriziranja podatkov, več pa dejanskega razumevanja snovi in reševanja problemov. V okviru mature pri vsakem predmetu oddaš eno projektno nalogo (internal assesment ali IA), pri enem od predmetov še razširjeno esejsko nalogo (extended essay ali EE). Razlika je tudi v tem, da mednarodna matura ne obsega ustnih izpitov, ampak več pisnih. Moj IA je pri kemiji raziskoval prisotnost antioksidantov v špargljih in zmanjšanje njihove količine, ko šparglje kuhamo. Zasnovati sem morala eksperiment, s katerim sem lahko to odmerila in vse skupaj podprla z ustrezno literaturo. Pri biologiji sem raziskovala vpliv kislosti oz. pH na kaljenje fižola. Za EE pa sem pri biologiji raziskovala razlike med reakcijskimi časi plavalcev, nekdanjih plavalcev in nešportnikov.

Po srednji šoli si se usmerila na pot bodočega poklica. Kaj želiš postati?
Veselje do narave in človeka me je prepričalo, da sem se vpisala na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Vidim se v poklicu zdravnice, za smer specializacije še ne vem.

Tvoj nasvet bodočim prvošolcem?
Do znanja se moraš dokopati sam, do tistega iz knjig in učbenikov in do praktičnega, kako brez panike preživeti štiri gimnazijska leta.

Katja Lavtar

Rada ima delo z otroki

Odlična osnovnošolka v Poljanah in dijakinja Srednje šole Jesenice je v enakem stilu opravila tudi z maturo. Bodoča vzgojiteljica je spoznavala tudi vrtce v Angliji.

V devetem razredu si morala sprejeti odločitev, kam naprej.
Odločala sem se med Srednjo šolo Jesenice in Gimnazijo Škofja Loka. Izbrala sem slednjo, vendar sem po prvem letu ugotovila, da me bolj zanima poklic vzgojiteljice. Zato sem opravila izpite za prvi letnik in se prepisala, kar je bila ena izmed boljših odločitev. Na Srednji šoli Jesenice sem izbrala program vzgojiteljica predšolskih otrok. V šolo sem se vozila z avtobusom in vlakom. Vožnje je bilo kar nekaj, a se nanjo hitro navadiš.

Kakšna so bila tvoja štiri srednješolska leta? Kateri del prakse ti ostaja v lepem spominu?
Dijaška leta so hitro minila. Rada sem imela strokovne predmete, ker so me bolj zanimali in mi tudi bolje šli kot npr. slovenščina, ki mi je včasih povzročala malce več težav. Največ sem odnesla od poslušanja v šoli, sploh, če me je stvar zanimala. Doma sem nekaj dni pred testom snov le ponovila. Na začetku četrtega letnika sem se udeležila prakse v tujini. S petimi sošolkami smo šle v Anglijo, v Plymouth. Tam smo bile tri tedne vključene v različne vrtce. To je bila čudovita izkušnja, saj smo videle, kakšne razlike lahko obstajajo med vrtci. Prav tako smo si ogledale prečudovito mesto.

Poklicno maturo si opravlja iz štirih predmetov, dveh iz skupnega dela (slovenščina, temeljni strokovno-teoretični predmet) in dveh predmetov iz izbirnega dela. Kako si se pripravljala?
Na maturo sem se predvsem pripravljala tako, da sem reševala stare maturitetne pole, ker se nekatera vprašanja skozi leta ponavljajo. Imela sem tudi nastop v vrtcu. Vsak dijak je tam pripravil dve dnevni rutini in en nastop po izbiri. Jaz sem otroke pripravila za počitek in jih vodila pri kosilu. Za nastop po izbiri pa sem pripravila lutkovno predstavo Zverjasec. Lutke sem izdelala sama, za kar sem porabila največ časa, ampak se je na koncu vse poplačalo. Potem smo lahko izbirali še med matematiko in angleščino. Izbrala sem matematiko. Dodatnega izpita nisem opravljala, ker za vpis na predšolsko vzgojo ne potrebujem še enega predmeta iz splošne mature. Zbrala sem 22 točk od 23. Eno sem izgubila pri slovenščini. Toliko točk prav gotovo nisem pričakovala, sem pa upala na čim boljši rezultat, ker je bila omejitev na predšolski usmeritvi v Ljubljani zelo visoka. Zagotovo je bilo zraven tudi malce sreče, največ pa je bilo odvisno od priprav na maturo in od učenja čez vsa štiri leta.
Naziv zlata maturantka je lep dosežek, predvsem pa spodbuda za vpis na fakulteto? Katero si izbrala ti?
Vpisala sem se na Pedagoško fakulteto v Ljubljani, na predšolsko vzgojo. Za to sem se odločila, ker imam rada delo z otroki in se vidim v tem poklicu. Če pa me bo pot zanesla drugam, še vedno upam, da bo ta vključevala otroke.

Kako v prostem času nabiraš energijo za šolsko delo?
Rada ustvarjam in smučam, se družim s prijatelji in s svojima nečakinjama ter hodim na sprehode s psom. Med letom se nisem toliko učila, da bi mi zmanjkalo časa za stvari, ki jih rada počnem. Vedno sem si vzela čas, čeprav bi se včasih morala učiti.

S kakšno mislijo bi opremila srednješolske prvošolce za naslednja leta?
Predlagam, da se na maturo pripravljate vsa štiri leta. Če nečesa ne boste znali v prvem letniku, se boste morali učiti na koncu četrtega, kar bo še težje. Pa uživajte v življenju!

Miša Oblak

Najraje je imela ure grafičnega oblikovanja

Mišo Oblak iz Gorenje vasi je že od malih nog navduševala umetnost, zato je po osnovni šoli izbrala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.

Kakšen je bil prvi stik s šolo in nadaljnja štiri leta izobraževanja?
Prvič sem jo obiskala ob dnevu odprtih vrat in že takrat me je navdušila. Izstopala je s svojo drugačnostjo in estetskim ambientom v Plečnikovih Križankah, ki so kot nekakšen labirint, obogaten z razstavljenimi umetniškimi deli dijakov na šoli. Tudi jaz sem želela postati del te zgodbe, zato sem se vpisala v program grafičnega oblikovanja. Stanovala sem v Dijaškem domu Ivana Cankarja. Šolo sem obiskovala z veseljem, saj sem se izobraževala na področju, ki me veseli. Snov sem si hitro zapomnila, veliko sem odnesla od razlage profesorjev, zato se mi ni bilo treba veliko učiti. Uživala sem pri urah grafičnega oblikovanja, kjer sta prišli na vrsto moje kreativno razmišljanje in reševanje problemov na likovnem področju. Še kako pa so pomembna splošna znanja in strokovno-teoretične vsebine, na primer umetnostna zgodovina ali likovna teorija, tudi meni ljubi. Najtežji del procesa pri grafičnem oblikovanju je zasnovati neko idejo, ki je zanimiva in drugačna, ki pritegne oči in izstopa. Vsa srednješolska leta sem uživala, bila sem odlična, zapustila sem jih kot zlata maturantka. Posebna se mi je zdela vsa izkušnja šolanja in bivanja v Ljubljani. Zaradi dogodivščin v dijaškem domu mi bo vedno ostala v spominu.

Kako ti je program šolanja omogočil stik z umetnostjo mesta, države ali tujine?
V drugem letniku sem v sklopu šole z grafičnim oblikovalcem Cirilom Horjakom sodelovala pri projektu Ljubljana v oblačkih, pri katerem je vsak sodelujoči narisal strip na temo Manj znana Ljubljana. Pod mentorstvom profesorjev na šoli sem sodelovala tudi na več likovnih natečajih. Na mednarodnem likovnem natečaju Science without borders sem se s svojim izdelkom uvrstila med polfinaliste. V tretjem letniku sem v okviru Muzeja novejše zgodovine Slovenije sodelovala tudi na video delavnici Memory walk (Pot spominov) v Amsterdamu, kjer smo raziskovali zgodovino, se z njo soočali ter na delavnicah spoznavali pomembnost preteklih dogodkov. Lani sem imela v dijaškem domu tudi samostojno razstavo svojih likovnih del. Vsak izziv mi je predstavljal novo oviro in z vsako premagano oviro sem nadgradila svoje znanje. Najbolj mi bo ostal v spominu mednarodni projekt Memory walk. V sodelovanju z nizozemskimi in nemškimi dijaki smo razmišljali o spomenikih v lokalnem okolju ter ustvarili kratke videe na to temo, hkrati pa sprožili razpravo o dogodkih in ljudeh v zgodovini. Zanimivo in poučno je bilo delati v takem okolju, sploh z ljudmi druge narodnosti. Nadgradila sem svoje znanje angleščine in si ogledala Amsterdam.

Iz katerih predmetov si opravljala maturo?
Opravljala sem poklicno maturo iz slovenščine, angleščine, umetnostne zgodovine, četrti predmet pa je bil izdelek in zagovor. Zbrala sem 21 točk od 22 možnih. Pridobila sem tudi certifikat kategorije B1 iz angleščine. Najtežja se mi je zdela umetnostna zgodovina, saj mi je pobrala največ ur učenja. Na maturo so nas profesorji opominjali in pripravljali že od prvega letnika, zato se mi ni zdela težka.

Kako si izkoristila prosti čas?
Vse hobije in obšolske dejavnosti sem si zorganizirala tako, da sem imela dovolj časa za druženje s prijatelji, za šport, fitnes, naravo, hribe, kolesarjenje.

Srednješolska izobrazba ti je tlakovala pot nadaljnje študijske smeri.
S končano srednjo šolo sem pridobila poklic tehnice oblikovanja in v tem se tudi vidim, bolj konkretno v grafičnem oblikovanju. Grafični oblikovalec je strokovnjak, ki s premišljeno uporabo vizualnih pojmov in podob načrtuje najrazličnejša avdiovizualna sporočila. Obvlada črke, ilustracije, znake, simbole, sheme, tiskovine, postopke tiska in materiale, animacije ter 3D-tehnologijo. Vpisala sem se na Naravoslovnotehniško fakulteto v Ljubljani, smer grafična in medijska tehnika. Bivala bom v študentskem domu.

Urška Rupar

Gimnazija ji je ponudila veliko raznolikih predmetov

Urška Rupar iz Podjelovega Brda je na maturi zbrala 33 točk in na ustnem izpitu pri slovenščini odgovarjala na vprašanja iz Visoške kronike. Športna navdušenka in odličnjakinja sledi svojim interesom in odkrivanju neznanega, v bodoče tudi v biologiji.
Še preden so v osnovni šoli začeli postavljati vprašanje, kam naprej, je vedela, da se želi vpisati prav na Gimnazijo Želimlje, Zavod sv. Frančiška Saleškega. Obiskovali so jo že njena starejša sestra in dva brata. Ko so med vikendi prihajali domov, so navdušeno pripovedovali, kaj vse se jim dogaja. Profesorji znajo ceniti dijake, ki se ne izpostavljajo preveč, a vedno podajo korekten odgovor, ko so vprašani, in znajo svoje mnenje tudi utemeljiti. To je veljalo tudi za Urško.

So bila štiri srednješolska leta težja ali lažja, kot si pričakovala? Kako se na šoli kaže dobra povezanost med dijaki in profesorji?
Zaradi oddaljenosti sem stanovala v dijaškem domu. Z družino sem bila le med vikendi, nedelje so se zdele zaradi večernega odhajanja v Želimlje krajše. V Domu Janeza Boska je bilo zelo prijetno v družbi prijateljev in številnih aktivnosti. Sedaj, ko sem končala gimnazijo, se mi ne zdi tako težka, a med šolskimi leti sem imela drugačen občutek. Profesorji so imeli zelo prijazen, oseben odnos do nas, res so nas poznali. Želeli so nam prenesti čim več znanja v sproščenem razrednem vzdušju, kljub temu pa so ohranjali avtoriteto. Veliko sem odnesla od njihove razlage in pouka nasploh. Rada sem imela tuje jezike – angleščino, nemščino in španščino, najbolj pa me je pritegnila biologija. Največji izziv mi je predstavljala matematika, ki mi nikoli ni bila zares všeč. Najraje sem se učila sama, smo pa veliko ponavljali skupaj s cimrami, prijatelji. Dobro je, da imaš vedno koga blizu za vprašanja, ko česa ne razumeš. Pri učenju se mi zdita najpomembnejša koncentracija in produktivnost. V zadnjem letniku je bilo za pripravo na maturo namenjenih dovolj ur.

Si bila vključena v kakšne posebne šolske dejavnosti, projekte, tekmovanja?
Tekmovanja so bila športne narave. Vsa štiri leta sem bila del šolske oziroma domske ekipe pri odbojki in nogometu ter hodila na treninge. Letos smo dosegle prvo mesto v odbojki na Domijadi, športnem srečanju vseh dijaških domov Slovenije. Velik projekt zame je bilo v tretjem in četrtem letniku vodenje zumbe, ene izmed dejavnosti v domu, kar je bila precej velika odgovornost, a sem v tem zelo uživala. Šport mi je v času napornih testov in mature predstavljal sprostitev in hkrati način pridobivanja energije za produktivno učenje, zato sem velikokrat vzela rolerje in rolala ob travnikih, reki.
Zrelostni izpit je za človeka stresen, vse od odločitve o izbirnih predmetih do pričakovanja končnih rezultatov. Kako je bilo pri tebi?
Poleg obveznih predmetov sem izbrala še biologijo in nemščino. Zavedala sem se, da bi mi pri nadaljnjem študiju bolj koristila fizika ali kemija, a se naložba v znanje jezika vedno izplača. Zlate mature si nisem zadala kot cilj, saj mi ni bila potrebna za nabiranje točk za vpis na fakulteto niti kot osebni dosežek. Število zbranih točk me je močno presenetilo in razveselilo. Zagotovo je pri vprašanjih, sploh na ustnem delu izpita, zraven veliko sreče, saj je odvisno, katero delo ali katero temo izžrebaš.

Imaš za nadaljnji študij in preživljanje prostega časa tudi tako dobro premišljeno odločitev kot pred gimnazijo?
Oktobra bom začela študirati na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer biologija. Odločitev tokrat ni bila tako lahka. Bila sem zelo negotova, kateri poklic bi rada opravljala. Osredotočila sem se na to, kaj me veseli, na katerem področju bi rada izvedela še kaj novega. Med srednješolskimi leti mi je zmanjkovalo časa za hobije, tudi za šiviljske projekte, ki so morali počakati na počitnice. Uspelo pa mi je sešiti maturantsko obleko.
Moj nasvet za bodoče prvošolce je, da šola ni vse. Marsikdo ima veliko talentov, ki pa znotraj šolskega sistema ne pridejo ravno do izraza, pa zato niso nič manj pomembni.

Hana Šturm

Znala je razporediti čas za šolo in za obšolske dejavnosti

Zlata maturantka Škofijske klasične gimnazije v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Hana Šturm iz Stare Oselice, je imela v osnovni šoli najprej željo po poklicni šoli, a je izbrala gimnazijo.

Odločitev, kam po osnovni šoli, si tehtala kar nekaj časa, kajne?
O vpisu na gimnazijo nisem prej nikoli razmišljala. V devetem razredu pa je to postala zame edina možnost kot podlaga za kasnejši vpis na izbrano smer študija. Želela sem razširiti in poglobiti že pridobljeno splošno znanje in razgledanost. Po pogovoru s starši se je vsem zdela to šola z globljimi vrednotami, šola, ki ti ne da zgolj površinskega znanja, ampak polno izkušenj za življenje, v katerega se podajamo. Vsa štiri leta sem stanovala v Jegličevem dijaškem domu ob gimnaziji.

So bila zate štiri srednješolska leta v kakšnem pogledu še prav posebna?
Minila so tako hitro, da se sploh še ne zavedam, da je zares konec. Vsega je bilo po malo, pogosto tudi zelo naporno, ampak so tisti lepi, bolj svetli trenutki izničili težke. Zame so bila dijaška leta posebna predvsem zaradi ljudi, ki sem jih spoznala in z njimi sklenila tesna prijateljstva. Skupaj smo se izoblikovali v že veliko bolj odrasle in odgovorne osebe. Ob vsej tej resnosti smo se tudi veliko zabavali in ti trenutki bodo ostali v spominu. Če je kdo potreboval pomoč pri učenju in razlagi snovi, sem z veseljem pomagala. Najljubši so mi bili naravoslovni predmeti, predvsem biologija, ki je imela v mojem srcu poseben prostor že v osnovni šoli. Največji izziv pa mi je predstavljala matematika. Vsa štiri leta sem obiskovala pevski zbor, vključena sem bila tudi v veliko projektov, povezanih z Evropsko unijo. Z ekipo smo poskrbeli, da je naša šola postala ambasadorka EU, bili smo tudi uspešni na tekmovanju Evrošola in si prislužili ekskurzijo v Strasbourg. Sami smo v okviru projektne naloge organizirali ekskurzijo v Bruselj, kjer smo spoznali evropske ustanove in mesto samo. Skupaj s šolo smo se odpravili na potovanje po Italiji, Franciji, Avstriji in Rusiji. Pomembno je skupinsko delo in zabava. Če imaš super ekipo, ki se zabava in najde čas za sprostitev, bo delo potekalo hitreje in ti bo ostalo bolj v spominu.

Kako si se pripravljala na maturo in kako je potekala ter se zaključila?
Veliko sem odnesla že od pouka, precej pa je bilo še dela doma. Za res lepe ocene je bilo potrebnega veliko učenja, utrjevanja in poglabljanja znanja. Od maja sem bila ves čas doma in se pripravljala sama, saj sta mi le mir in tišina omogočala res skoncentrirano učenje. V četrtem letniku smo veliko časa namenili pripravam, predvsem na izbirne predmete. Vseeno mi je včasih za samo pripravo na maturo zmanjkovalo časa, saj je bilo še vedno veliko sprotnega dela za šolo. Na koncu sem vse lepo izpeljala in si pravilno razporedila čas, tako za šolo kot za obšolske dejavnosti. Maturo sem opravljala iz obveznih predmetov ter iz kemije in biologije. Upala sem na čim boljši uspeh, saj sem potrebovala točke za vpis na medicino. Dosegla sem 30 točk. Matura je kar zahtevna, čeprav včasih kot igra na srečo, sploh ustni izpiti, pisni pa poskušajo pokriti vsa področja.

Kam te bo pot zanesla v mesecu oktobru?
Vpisala sem se na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Že od osnovne šole imam željo po delu z ljudmi in v zdravstvu, saj se mi zdi, da je to časti vredno delo. Vidim se kot zdravnica, ne vem pa še točno, v kateri specializaciji.

S kakšno mislijo bi ti opremila gimnazijske prvošolce?
Ne pozabite na zabavo in na medosebne odnose. Učenje in lepe ocene niso tisto, kar ti v življenju prinese srečo, ampak so to nepozabni trenutki s prijatelji, družino, sošolci. To ne pomeni, da moraš šolo zanemarjati, temveč si moraš samo pravilno razporediti čas in si postaviti prioritete glede na leto. Tisti mesec, ko je v šoli največ testov, nameniš več časa učenju, drugi mesec pa druženju s prijatelji. Na koncu se vse lepo uravna.

Milka Burnik