Pripravljena izhodišča za strategijo upravljanja z zvermi

5.12.2019

V želji po zaščiti podeželja je spontano prišlo do sodelovanja več deležnikov z zahtevo, da kmetijska kulturna krajina ostane brez zveri, tako kot je to bilo v zadnjih stoletjih. Skupina je pripravila temeljna izhodišča za novo strategijo upravljanja z zvermi, ki dajejo podlago za trajnostno varovanje zveri v sprejemljivi številčnosti na eni in varno podeželje na drugi strani.

Izhodišča je zapisal mag. Stanislav Bergant, ekološki kmet na gorski kmetiji v Kokri. »Pomembno je razumeti dejstvo, da se karizmatične zveri in čustva neosveščenih ljudi zlorabljajo za služenje denarja ozkih skupin z zelo kratkovidnim in neodgovornim pogledom na širše dogajanje v družbi. S strani teh skupin je poleg urbanega prebivalstva in kmetov zlorabljena tudi politika, ki naseda njihovim 'strokovnim razlagam in eksperimentom' in jim preko javnega financiranja deli 'Judežev denar'. Nasedli smo sindromu plišastega medvedka,« ostro komentira Bergant nezainteresiranost ministrstva za pripravo več kot potrebne strategije. Tudi sam je pred leti utrpel napad medveda na konja in kot pravi, dokler človek tega sam ne doživi, ne ve, kaj to pomeni.

Izhodišča predstavljena v Bruslju
Nov pravni red in strategija morata pokrivati štiri področja: rajonizacijo, odškodninski sistem, številčnost zveri in zakonodajo. Izhodišča bodo predstavljena delovni skupini za spremljanje politike upravljanja z velikimi zvermi, ki jo je imenoval okoljski minister Simon Zajc. »Naša peticija je očitno dovolj argumentirana, da jo bom decembra predstavil poslancem Evropskega parlamenta na skupni seji odbora za okolje, odbora za zdravo hrano in odbora za kmetijstvo. Tudi iz drugih držav je slišati zahteve po spremembi politike oziroma stopnje zaščite,« je pojasnil Bergant, ki je član strokovne delovne skupine, v katero ga je imenoval Sindikat kmetov Slovenije (SKS). Kdaj bo strategija stopila v veljavo, še ni znano.

Divje zveri le na njihovem naravnem območju
Po evropski habitatni direktivi morajo države EU vzpostaviti sistem strogega varstva za zveri na njihovem naravnem območju razširjenosti. V Sloveniji je zgodovinsko izpričano to jugovzhodno območje in slovenska populacija predstavlja najbolj severozahodni del (štrcelj) dinarskih populacij zveri. To območje se opredeli kot osrednje območje. Okrog osrednjega območja je ožje robno območje, kjer reprodukcija zveri ni dovoljena, prisotnost se izjemoma tolerira. Vsa ostala področja znotraj Slovenije, kamor spada tudi občina Gorenja vas - Poljane oziroma Gorenjska in severna Primorska, morajo ostati prosta zveri, posebno volka, reprodukcija ni dovoljena, izjemoma se tolerira občasen prehod posameznih neproblematičnih osebkov medveda.

CIC Cerkno je v začetku novembra ustanovil društvo Pobuda za odstranitev nevarnih zveri, katerega predsednik je Ivan Mavri in bo ljudi ozaveščalo o pomenu odstranitve nevarnih zveri iz našega okolja. Društvo s sedežem v Gorenji vasi bo v odnosu do države nastopalo kot pravna oseba – društvo v javnem interesu in bo glasnik in zagovornik predstavljene strategije.

Država krije stroške varovanja in škodo
Po zakonu lastnik odgovarja za škodo, ki jo njegova lastnina povzroči na tuji lastnini. Lastnik divjadi in zveri je država, v njenem imenu z njo upravlja vlada. Tako mora prevzeti polno odgovornost za stroške varovanja in škodo, ki je posledica napadov zveri. Obligacijski zakonik zahteva, da se poleg materialne povrne tudi nematerialna škoda. Zaradi pokola domačih živali niso ogroženi le ohranitveni in razvojni cilji kmetije, temveč so porušeni tudi cilji rejcev. Člani kmetije so izpostavljeni duševnim bolečinam. Sistem mora biti učinkovit, oškodovanci pa morajo imeti vanj polno zaupanje.

Populacija zveri na raven v letu 2003
Kot poudarja Bergant, so vsi preprečevalni ukrepi za zmanjšanje škod odveč, če je število zveri preveliko. Edini realni način uravnavanja številčnosti zveri je odvzem. Zahtevajo, da se populacija zveri zmanjša na raven referenčnega leta (2003) sprejetja uredbe o habitatnih tipih: 450–550 osebkov za medveda in do pet tropov oziroma do 30 volkov. Odstrel se povsod izvaja v skladu z etičnim kodeksom slovenskih lovcev. V osrednjem območju skladno z upravljavskimi načrti, v robnem območju z odvračalnimi načini lova, izven robnega območja pa brez omejitev za volka in brez omejitev za konfliktne osebke medveda.

Pregledna in razumljiva zakonodaja
Glede na prisotnost zveri v širšem lokalnem okolju morajo ključne pravne in upravljavske dokumente obravnavati in potrjevati sveti lokalnih skupnosti na osrednjem in robnem območju. Zakonodaja mora biti pregledna in razumljiva vsem. Odločitev za odstrel konfliktnih osebkov se sprejme v enem dnevu, ko se zver še vrača na mesto pokola.
Po mnenju Berganta sobivanja z volkom v alpskem prostoru ni bilo, ni in nikoli ne bo možno. Z medvedom pa le pod določenimi pogoji. »Slovenska družba ima samo dve možnosti: ali ohraniti poseljeno kmetijsko krajino brez zveri ali prepustiti krajino zverem in preseliti prebivalce podeželja v mesta. Bivanje na podeželju brez kmetovanja, posebej v hribovitem in gorskem svetu, izgubi smisel!«

V koordinacijski skupini aktivno delujejo podpisniki lanske peticije: Sindikat kmetov Slovenije, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Zveza društev drobnice Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in več na novo ustanovljenih civilnih iniciativ, med drugim tudi Civilna iniciativa Cerkno (CIC).

Lidija Razložnik