Uspeh kolesarja Aleša Hrena

24.9.2019

Poljanec slavil na italijanskem Giru del Friuli

Alešu Hrenu, amaterskemu kolesarju iz Srednje vasi v Poljanski dolini, je kolesarjenje postalo način življenja. Po 23 letih zelo uspešne kariere je poleti na Giru del Friuli, ki poteka v okolici Vidma, dosegel zmago in uresničil cilj, ki se mu je do sedaj vztrajno izmikal.

Letošnja 46. izvedba dirke Giro del Friuli je potekala od 9. do 11. avgusta. Ista dirka je bila leta 2012 ena izmed prvih preizkušenj za Primoža Rogliča, pred leti se je je udeležil tudi kolesar Luka Mezgec … Omenjena dirka je res pravi tekmovalni izziv. Letošnja je zajemala štiri etape v treh dneh, od tega tri dirke in en kronometer. Aleš je na tekmovanje prišel z ekipo KD LPP in s sotekmovalcem Miho Aličem (iz Lučin, sicer zmagovalcem letošnjega malega maratona Franja), ki mu je na etapah pomagal.

Dirka je za vami, vtisi so še sveži. Kako je vse skupaj potekalo?
Letošnji Giro del Friuli se je že začel s kraljevsko gorsko etapo v dolžini 101 kilometer in s ciljem na prelazu Sappada (1250 metrov). Glede na izkušnje sem vedel, da bo to najbrž odločilna etapa in da moram paziti na konkurente. Po prvem gorskem cilju sem se počutil dovolj močan, da sem se odločil za beg, vendar so mi sledili še trije italijanski kolesarji, s katerimi smo složno vozili do zadnjega vzpona. Uspel mi je najboljši razplet, osvojil sem vzpon, prišel v cilj sam ter oblekel roza majico vodilnega kolesarja na dirki. Sledilo je branjenje prvega mesta, kar je bilo zelo naporno. Pomoč ekipnega kolega Miha Aliča ob pokrivanju napadov mi je prišla zelo prav. Konkurenca se ni nameravala predati, saj je bilo na dirki veliko odličnih kolesarjev, tako iz Slovenije kot iz Italije. Odločilen je bil kronometer v 3. etapi, kjer sem najbližjega konkurenta prehitel za sekundo in zmagal. Zadnja etapa je bila dolga in priložnosti za pobeg je bilo veliko, vendar sem pred začetkom etape dobil pomoč slovenskih kolesarjev, ki so bili na dirki.

Kdaj se je začelo vaše prijateljevanje s kolesom?
Tekmovalni kolesar je bil že moj oče in že kot otrok sem lahko šel kdaj pogledat kakšno njegovo dirko. Ko je oče obesil svoje kolo na 'klin', sem z njegovim kolesom, specialko znamke Benotto, začel kolesariti in se pri 19 letih udeležil svojega prvega maratona Franja. Kolesarjenje sem hitro vzljubil in mi je postalo način življenja. Najprej sem se začel udeleževati tekem po Sloveniji, od leta 1995 dalje pa tekmujem v Italiji. Dirke so mi všeč, ker so dobro organizirane, hitre, z močno konkurenco in ker nanje pridejo izkušeni kolesarji.

Kateri od kolesarjev vam je za vzor?
Leta 1995 smo pod okriljem ŠD Poljane ustanovili kolesarsko sekcijo INDU TEAM po vzorniku in kolesarju Miguelu Indurainu. Tour de France je osvojil kar petkrat in je bil nasploh najboljši kolesar v tistem času, ko sem jaz začenjal kolesariti. Imel je poseben slog vožnje, sicer pa je bil karizmatičen in miren človek.

Poleg zadnjega Gira del Friuli ste dosegli še vrsto lepih uspehov. Kateri so vaši najljubši?
V Sloveniji sem osvojil vrsto naslovov državnega prvaka med amaterji, predvsem na cestnih dirkah. V karieri sem dosegel več kot 100 zmag. Največje zmage, ki so mi ostale v spominu, so dirka Udine–Trbiž (2005), vzpon na Matajur in letošnji Giro del Friuli. Lansko deseto mesto s svetovnega prvenstva v Italiji je tudi odličen rezultat, saj je bila konkurenca na prvenstvu zares močna in tudi proga je bila zelo težka.

Trenirate sami ali v skupini? Ste imeli za Giro del Friuli kakšne posebne priprave?
Treniram sam, vsak dan, razen v zimskem času, če je res zelo mrzlo. Takrat grem na trenažer ali pa peš v naravo. Treniram po dve uri na dan, na leto naredim okrog 10.000‒12.000 kilometrov. Giro del Friuli je zame najpomembnejša dirka sezone. Včasih poteka pet, včasih tri dni. Na dirko moraš priti res dobro pripravljen, saj se je udeležujejo najbolje pripravljeni kolesarji iz Slovenije, Furlanije in tudi kakšna ekipa z juga Italije.

Treningi so lahko zelo naporni. Se je vedno enostavno odpraviti ali se včasih tudi ne bi?
Na trening grem včasih zelo težko, ker vem, kaj me na njem čaka. In ker vem, da je trening težji kot dirka. Včasih ga tudi spustim, ampak malokrat. Najtežji so intervalni treningi, ampak veš, da če boš dobro pripravljen, bo dirka lažja. Tako za trening kot za tekmo mi ustrezajo razgibani tereni in dobre hitrosti.

Ste aktivni član ŠD Poljane in idejni vodja tradicionalne dirke na Stari vrh.
Ja, delujem v ŠD Poljane, kjer kolesarska sekcija organizira dirko na Stari vrh. Naslednje leto bomo praznovali že 20. obletnico, idejo zanjo pa sva dala skupaj z Andrejem Dolencem. Tradicionalno jo izpeljemo v juliju.

Ste tudi otroka že navdušili za kolesarstvo?
Ja, okužil sem že vso družino (smeh). Večkrat skupaj kolesarimo, oba otroka imata specialke in sta že navdušena kolesarja.

Kako naprej, kakšne cilje imate?
Septembra in oktobra je še nekaj dirk v Italiji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Naslednje leto je svetovno prvenstvo v Kanadi, a se ga verjetno ne bom udeležil, ker je predaleč. Giro del Friuli mi je vsekakor v prvem planu. Dokler se bom počutil, da lahko enakovredno vozim z mlajšimi, bom tekmoval, potem pa, če ne drugače, za svoje zadovoljstvo.

Čestitke in še veliko uspehov na vaši poti!

Pogovarjala se je Maja Čadež.

Fotogalerija