Delovni terapevti so pomembni pri oskrbi starejših

Najprej: kaj je delovna terapija?
Delovno terapijo je zelo težko opisati, saj nobena definicija ni popolna. Delovni terapevt na človeka gleda celostno in poleg vseh medicinskih pristopov uporablja tudi mnoge nemedicinske, vse s ciljem osamosvojiti človeka. Delovna terapija nudi podporo pri ohranjanju čim višje ravni samostojnosti in kakovosti življenja z vključevanjem posameznika v vsakdanje dejavnosti, ki mu prinašajo zadovoljstvo in smisel. Delovni terapevt je zdravstveni delavec, ki s svojim pristopom pomaga ljudem, da kljub izzivom ponovno postanejo dejavni: od preprostih opravil, kot so oblačenje, tuširanje in umivanje zob, do plačanega ali prostovoljnega dela, prostočasnih aktivnosti, športa in celo spanja.

Kakšen pomen ima pri starejših?
Izjemen. Starejši se z delovno terapijo največkrat srečajo v domu starejših. Delovni terapevti smo prvi, ki pristopimo do stanovalca, se z njim poglobljeno pogovorimo in ga sprejmemo kot človeka. Iz pogovora lahko oblikujemo kratkoročne in dolgoročne cilje. Stanovalcu nudimo možnost vključitve v različne skupine, ki v domu potekajo pod vodstvom delovnega terapevta (miselne aktivnosti, glasbena urica, učenje tujih jezikov). Svetujemo uporabo različnih pripomočkov, ki omogočajo lažje izvajanje aktivnosti, npr. podaljšana žlica za obuvanje čevljev, pripomoček za obuvanje nogavic, prilagojeni pribor za hranjenje, kozarci za pitje, različni kuhinjski pripomočki … Delovna terapija se ne izvaja samo v domovih za starejše, vsako leto je bolj potrebna tudi na domu. Izvajam jo tudi sama.

Kako poteka v domačem okolju?
Starejše obiščem na domu, v domačem okolju, saj je moja želja, da bi tam preživeli kar največ časa oziroma čim dlje. Ocenim funkcionalne sposobnosti posameznika in ovrednotim morebitne omejitve, s katerimi se sooča. Gre za oceno gibalnih sposobnosti, kognitivnih funkcij, spretnosti samooskrbe, uporabe pripomočkov za vsakodnevne aktivnosti in oceno socialne mreže.

Poleg delovne terapije je zagotovo pomembna tudi psihološka pomoč?
Da, nudim tudi storitve psihološke pomoči starejšim in osebam v stiski. Duševno zdravje je pomembno, torej celovita podpora vsem, ki se soočajo s čustvenimi in duševnimi težavami in stiskami. Sama prisluhnem, nudim pomoč, svetovanje in s pomočjo različnih psiholoških tehnik in pristopov pomagam olajšati ali razrešiti morebitno stisko.

S kakšnimi izzivi se danes srečujejo starejši?
Največji izziv je že starost sama. Poleg starosti so tu še padci, različne poškodbe, kronične bolezni in demenca. Z leti starostniki postanejo bolj občutljivi, telesne funkcije se zmanjšajo, spomin počasi peša, zato je včasih težko opravljati tudi najbolj preprosta dela in aktivnosti. Prenaporne postanejo tudi nekatere osnovne aktivnosti.

Kako se denimo izognemo padcem?
Preventiva pred padci je ključna, saj vsak padec za starostnika lahko pomeni dolgotrajno okrevanje, pri nekaterih tudi strah in izgubo volje. Pri tem imamo delovni terapevti veliko vlogo, saj ocenimo, v kakšnem okolju starostnik živi in kako ga lahko prilagodimo. Odstraniti je treba vse predpražnike in preproge, prilagoditi vsakdanje pripomočke, da so na dosegu roke. Prilagoditi je treba kopalnico, da se tuširajo sede, postavljenih naj bo več ročajev, na tleh morajo biti nujno nedrseče podloge.

Če potrebujete pomoč ali nasvet delovne terapevtke Špele Peklaj, vam je na voljo na telefonski številki 051/231-355.

Pri starejših je pogosta tudi starostna naglušnost, kako pomagati, da nas razumejo?
Način naše komunikacije je tu zelo pomemben. Stik vzpostavimo z očmi, lepo izgovarjamo besede, saj nas starejši gledajo v usta in berejo iz ustnic, pomemben je naš nasmeh, lep pogled v oči in prijeten rahel dotik starostnika. Veliko starejših potarna, da se jih nihče več ne dotakne, a jim prijeten dotik veliko pomeni, izraža sproščenost, domačnost.

Zgodnje prepoznavanje znakov demence je ključno?
Kot preventiva demenci je na spletu na voljo KPSS – kratek preizkus spoznavnih (umskih) sposobnosti. Test vsebuje različna vprašanja o orientaciji, pomnjenju, pozornosti, računanju, prerisovanju itd. Število točk nam pove ohranjenost umskih oziroma kognitivnih sposobnosti. Z rezultati izvedenega testa lahko obiščemo osebnega zdravnika, ki predpiše zdravila, primerna glede na stanje starostnika, in lahko z njimi demenco v zgodnji fazi zelo upočasnimo. Pri opravljanju testa z osebo, ki že ima vidne znake začetka demence, je pomemben pristop. Starejši so v večini zelo prizadeti, ko opazijo, da pozabljajo, da se izgubljajo. Pri izpolnjevanju že prej omenjenega testa KPSS nikoli ne pristopimo tako, da jim rečemo: »Opazila sem, da pozabljaš imena, kraje, in ostale stvari.« Boljši pristop je, da odgovore pridobimo med pogovorom. Pri nekaterih lahko uporabljamo tudi direkten pristop, kjer jim obrazložimo, kaj demenca je. Potolaži jih tudi dejstvo, da se z njo srečuje velika večina starejših.

Kdaj je priporočljivo, da se v življenje starostnika vključi delovni terapevt?
Mislim, da je v življenju pri vseh stvareh boljša preventiva kot kurativa, tako da kadarkoli. Delovni terapevti imamo širok nabor znanj iz različnih področij. Starejšemu lahko pomagamo tako pri osnovnih dnevnih aktivnostih kot tudi v širših dnevnih aktivnostih.

Je v Sloveniji dovolj delovnih terapevtov?
Po podatkih iz preteklih let nas je med 700 in 800. Menim, da je delovnih terapevtov premalo v domovih za starejše, kjer sta v večini zaposlena dva delovna terapevta, ki sta odgovorna za približno 150–200 uporabnikov. Če bi želeli, da bi vsak stanovalec oziroma uporabnik bil deležen kvalitetne oskrbe, bi moral biti delovni terapevt odgovoren za približno 50 ljudi.

Kako je v domovih za starejše in na splošno poskrbljeno za starostnike?
Sama že več kot pet let delam v domovih za starejše, kjer je oskrba res slaba. Pomanjkanje kadra občutno vpliva na počutje in oskrbo stanovalcev. Usposobljenega kadra, ki želi delati, je vsako leto manj in resno me skrbi, kakšna je in bo naša prihodnost.

Vaša babica je razlog, da danes delate s starejšimi. Kaj bi posebej omenili glede svojega dela?
Verjamem, da je delo, ki ga opravljam, ključno pri zagotavljanju in povrnitvi vitalnosti starejših in izboljšanju kakovosti življenja obolelega, zato svoje delo opravljam z veliko veselja in delovne vneme. Rada bi ozavestila ljudi, predvsem mlade, da začnejo na starejše gledati skozi drugačne, bolj razumevajoče oči. Zavedati se je treba, da bomo nekoč vsi na njihovem mestu, vsi bomo enkrat stari, bolj onemogli in ranljivejši. Pomembno je, da človek, tako mlad kot star, dela na odnosih z drugimi ljudmi, naj bo to družina, partner ali prijatelji, saj v jeseni življenja ne šteje ne denar ne materialne stvari. Le in samo odnosi, ki so jih stkali skozi življenje. Starejšim največ pomeni vaš čas, obiski, prijetna beseda in topel objem.

lidija Razložnik