Devetdeset let Rezke Košir
17.10.2024
Dan po njenem rojstnem dnevu so se predstavniki Društva upokojencev za Poljansko dolino Gorenja vas ter Krajevne organizacije Rdečega križa in Krajevne skupnosti Poljane srečali s spoštovano krajanko in občanko Rezko Košir, ki se iz gorenjevaške Hiše generacij vrača pod gostoljubni krov v Leskovico, k svojemu sinu Romanu in snahi Anici. »Le čez zimo, po poškodbi,« pove zbrani družbi Rezka. »Spomladi pa nazaj v Poljane.«
Pred dobrim letom in pol sem sedela za mizo v njeni kuhinji Na Produ. To je Rezkin simbolni kraj domačnosti, minulega družinskega življenja, pogovorov in smeha, priprave hrane, mnogoterega dela … Na mizi se je marsikaj tudi pisalo. Vsaka miza je srce doma in piše številne zgodbe. Tudi Rezkina hrani posebne spomine.
Rodila se je kot sedmi otrok v družini pr' Žnidari v Podobenem na zadnji septembrski dan leta 1934. Sledila je selitev v Zakobiljek na kmetijo Fortunovih, čez leta pa k teti v Pasjo grapo v Poljane. Družino sta si ustvarila z Graparjevim Jožetom iz Jazbin, razveselila sta se sina in hčerke. Leta 1973 so se preselili v lovski dom Na Produ. Ko je leta 1980 pokopala moža in sta se otroka odselila, hčerka je že umrla, je Rezka ostala sama. Zaposlena je bila podjetju LTH v Poljanah in Vincarjah, z letom 1981 pa dočakala upokojitev.
Tankočutna in delovna upokojenka
Včlanitev v društvo upokojencev leta 1981 ji je prineslo veliko dela, zadovoljstva in prijateljevanja z ljudmi. Z letom 1983 je začela opravljati delo terenske poverjenice za Poljane in ga odgovorno opravljala skozi štiri desetletja. Poverjeništvo je posebna služba v društvu upokojencev in močna vez med terenom in vodstvenimi organi društva. Rezka je s svojo vedrino in prijaznim odnosom znala vzpostaviti pristne stike. Ob začetku vsakega novega leta je obiskala približno 135 članov, Poljancev in Poljank na obeh straneh Sore, jim voščila, poklepetala z njimi, oddala stenski koledar, za povrh pa še darilce, pobrala članarino, vabila mlade upokojence med člane ter obveščala o številnih društvenih prireditvah, srečanjih in izletih. S predanim dolgoletnim delom pa pripomogla h kakovostnejšemu življenju upokojencev. Vrsto let je Rezka obiskovala upokojence, tudi bolne in osamljene. Hvaležni so ji vsi, ki jim je bogatila dneve. Za zasluge je leta 1998 prejela priznanje za večletno nesebično in požrtvovalno delo, leta 2006 zahvalo za 25 let dela v DU za Poljansko dolino ter leta 2022 plaketo PZDU Gorenjske za izredne zasluge v DU.
V domačem kraju je dve desetletji z veseljem skrbela tudi za urejenost in čistočo Poljan. Dvajset ur tedensko so njene skrbne roke praznile smetnjake, pobirale odpadke na javnih površinah in avtobusnih postajališčih, urejale ekološke otoke v središču Poljan in Dobju ter skrbele za svežino s cvetjem zasajenih korit. V dogovoru z najemniki parcel na domačem pokopališču je Rezka urejala več grobov. Tudi lovski dom v Poljanah je bil v njeni oskrbi; čistila ga je, kurila v krušni peči ter skrbela za rože in vrtiček. Pred leti je rada pomagala pri pripravi hrane za lovce ali otroke na oratoriju ter ob športnih prireditvah v kraju. Ob dnevu državnosti leta 2008 je KS Poljane Rezki Košir za njeno prizadevno in vestno delo podelila pohvalo.
Ob visokem jubileju Rezki Košir čestitamo in želimo, da ji bo zdravje čim bolj naklonjeno, da se bo ob njeni domači mizi spet smejala družina ali družba in da bo še potovala do Strunjana in ponovno zaplavala v morju.
Majda Debeljak