Dolgotrajna oskrba v praksi
20.6.2025
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet julija 2023, naj bi prvič celovito uredil področje dolgotrajne oskrbe, vključno z virom financiranja storitev.
Dolgotrajna oskrba združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Storitev naj bi se financirala iz državnega proračuna in s prispevkom za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi ga začeli plačevati 1. julija. Zakon določa prispevno stopnjo v višini odstotka bruto plače za delavce in odstotka za delodajalce, dva odstotka za samozaposlene in kmete s prijavljeno dejavnostjo ter odstotka za upokojence (iz neto pokojnin).
Na ministrstvu za solidarno prihodnost pojasnjujejo, da je vizija krepiti mrežo storitev v skupnosti, ki bo vsem, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, omogočila čim dlje ostati v domačem okolju, če to želijo. Tistim, ki institucionalno varstvo potrebujejo, pa zagotoviti, da bo zanje to tudi bolj finančno dostopno in dosegljivo.
Informacije o tem, kaj prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi, kakšne so nove pravice in storitve, kdo je upravičen do dolgotrajne oskrbe, kaj so vstopne točke in vse o obveznem prispevku za dolgotrajno oskrbo, so dostopne na spletni strani ter v vzpostavljenem klicnem centru na številki 114.
Pravice, ki so na voljo, in postopek
Poleg osnovnih pravic do oskrbe na domu, oskrbe v instituciji, oskrbovalca družinskega člana ali denarnega prejemka bosta na voljo tudi dodatni storitvi e-oskrbe in storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti, ki delujejo preventivno. Informiranost o pravicah iz naslova dolgotrajne oskrbe zagotavljajo vstopne točke na območnih centrih za socialno delo (CSD). Postopek za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe se začne na podlagi vloge, ki jo na vstopno točko vloži zavarovanec, njegov pooblaščenec ali skrbnik. Svetovalec za dolgotrajno oskrbo – zaposlen na vstopni točki – se dogovori za obisk na domu, kjer pridobi potrebne informacije za pripravo ocene upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. CSD-ji bodo izdali odločbe, iz katerih bodo razvidne kategorije dolgotrajne oskrbe (od 1 do 5), v katero se je zavarovanec uvrstil. Na CSD-ju sicer opozarjajo, da bi ob velikem številu vlog, pomanjkanju kadra in nevzpostavljenem informacijskem sistemu prve odločbe izdali šele jeseni.
Na podlagi kategorije upravičenosti se upravičenec sam odloči, katero obliko izvajanja oskrbe želi uporabiti. Za konkretne storitve se dogovori s koordinatorjem za dolgotrajno oskrbo (zaposlen pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe), s katerim pripravi osebni načrt. Uporabnik bo na domu dobil pomoč tako pri osnovnih kot tudi podpornih dnevnih opravilih in storitvah zdravstvene nege. S 1. decembrom bosta začeli veljati še pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in pravica do denarnega prejemka.
Za vse, ki vas tema zanima, CSD Škofja Loka organizira okroglo mizo na temo dolgotrajne oskrbe na Škofjeloškem, ki bo 2. julija ob 15. uri v Sokolskem domu v Gorenji vasi.
Na terenu negotovost
Čeprav je storitev težko pričakovana, mnogi menijo, da zakon stopa v veljavo (pre)hitro, s premalo premisleka in neupoštevaje razmere na terenu, zato je tako pri uporabnikih, izvajalcih, na CSD-jih kot vstopnih točkah in na občinah, kjer morajo do prvega julija odpisati pogodbe z izvajalci, še veliko negotovosti. Občine, ki so odgovorne za organizacijo javne mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu, lahko pogodbo sklenejo s katerim od že obstoječih izvajalcev pomoči na domu, ustanovijo nov javni zavod ali pa podelijo koncesijo. Na našem območju je namero o izvajanju dejavnosti podal CSS Škofja Loka in z njim bodo občine pogodbo v kratkem tudi podpisale. Potreben dodaten kader bodo, ocenjujejo, v primerjavi z drugimi izvajalci lahko dobili, z občinami pa se trenutno dogovarjajo o skupnih prostorih za ekipo in potrebah po novih vozilih zanjo.
V maju je ministrstvo objavilo tudi nove cene storitev na uro, ki naj bi bila od 27 do 33 evrov (in naj bi se financirala iz državnega proračuna), za uporabnike pa naj bi vsaj do leta 2028 ostale brezplačne.
Damjana Peternelj