Gorenjevaški planinci nadaljujejo tradicijo

19.5.2022

45. spominsko-rekreativni pohod na Blegoš je pohod z eno izmed najdaljših tradicij. Žal je organizatorjem, planinskima društvoma Gorenja vas in Škofja Loka, letos nekoliko zagodlo vreme in tako na Blegoš privabilo manj ljudi kot v preteklosti.

A tistih najbolj zagrizenih planincev to ni odvrnilo od tradicionalnega vzpona na drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Kot je pojasnil predsednik Planinskega društva Gorenja vas Rafael Krvina, se je vse od leta 1976 zgodilo le dvakrat, da je bil pohod odpovedan, in sicer leta 1986 zaradi černobilske nesreče in leta 2020 zaradi koronavirusne bolezni. »Preteklo leto je bil pohod nekoliko prilagojen. Letos smo veseli, da smo prišli na stara pota: ne glede na vreme, v sodelovanju s PD Škofja Loka in po ustaljenem programu.«

Sobota je bila v znamenju priprav, dan so zaključili na vrhu Blegoša s postavitvijo droga s slovensko zastavo. V nedeljo so se pred kočo zbrali planinci, ki so na Blegoš krenili iz različnih smeri. Krajši kulturni program je z besedo sooblikovala Božena Pisk, glasbeno pa Tisa Gaser iz Potoka. Slavnostna govornica je bila Andreja Erdlen, avtorica planinskega vodnika po Škofjeloškem in Cerkljanskem hribovju. Predsednik Rafael Krvina je podelil pet priznanj za 20 in eno diplomo za 30 vpisov. »Imamo dva pohodnika, ki sta bila na pohodu 44-krat. Eden izmed njiju je star 92 let. Če ustni in pisni viri držijo, se vseh pohodov ni udeležil nihče.« Letos so našteli 176 vpisov. Kot pojasnjujejo, je veliko takih, ki se ne vpisujejo. Vseh pohodnikov je bilo tako približno 300. Ne glede na vreme je spominsko-rekreativni pohod uspel. Pohodniki na Blegoš prihajajo iz vseh koncev Slovenije, individualno in v ožjem družinskem krogu. Brez merjenja krvnega tlaka in sladkorja ne gre, tako je bilo tudi letos na prizorišču društvo medicinskih sester in babic. Kot poudarja Rafael Krvina, društvo nadaljuje tradicijo. »Pri pohodu sodelujejo tudi novi, mlajši člani, tako da imamo še dovolj volje, da nadaljujemo pohode tja do jubilejnega, petdesetega. Potem pa bomo videli, kako naprej – nadaljevati pohode na klasičen način ali iskali sodobne rešitve.«

Lidija Razložnik