Graščak iz Gorenje Žetine

Posestvo je nastalo najbrž dosti pred letom 1291, ko so tukaj pod Koprivnikom v urbarje loškega gospostva vpisali štiri hube, ki so se z manjšimi spremembami ohranile v današnji čas. Hišna imena so se skozi stoletja spreminjala, danes pa so to Markuša, Primc, Andrejon in kmetija pri Mihu.

V urbarjih loškega gospostva so po letu 1501 pri Primcu in Markušu vpisani gospodarji s priimkom Demšar. Dr. Pavle Blaznik v svojem delu Kolonizacija Poljanske doline pravi, da so to prvi Demšarji sploh in neposredni predniki vseh Demšarjev. Še ena podrobnost iz urbarjev, ki jih je raziskal dr. Lojze Demšar, je za zgodovino teh krajev pomembna, namreč zapis: »Vsi štirje kmetje imajo mlin v grapi spodaj.« To priča o večstoletnem dobrem sodelovanju. Gre za mlin, ki je obratoval od leta 1630 do začetka 20. stoletja. Njegov zadnji oskrbnik je bil znameniti karlovški Janez Jereb - Ajnšk ali Anžon iz Cvetja v jeseni in tudi več sto let prej so bili tukaj mlinarji iz Karlovca v Dolenji Ravni s priimki Ažbe, Luznar, Lampreht in Jereb. Mlin je bil lociran tik pod sotočjem Slatuške in Podranske, ruševine so še dobro vidne, streha Ajnškove štalice nad grapo pa se je vdrla šele po drugi vojni.

Leta 1501 je bil pri Markušu gospodar Peter Demšar, za njim sin Pankracij, potem pa Marko, ki je tudi nosilec hišnega imena. Njega je nasledil Janez, gospodar med letoma 1682 in 1709. Tega leta je posest prevzel Matevž Demšar, ki naj bi kot preprost, silno bogat kmet iz Zgornje Žetine leta 1755 izdražil grad v Stari Loki. Tako piše France Štukl v knjigi Stara Loka in njene hiše. Ni čisto tako, ker se je 6. decembra 1697 očetu Matevžu in materi Maruši Oblak pri Markušu v Gorenji Žetini rodil bodoči starološki graščak Matevž Demšar. Ravno 19 let star se je na Fari v Stari Loki poročil z Ano Marijo iz Dorfarjev. Poroka je bila, tako kot večina premožnejših v tistem času, rezultat poslovno stanovskih interesov staršev, mladoporočenci pa pri tem niso imeli veliko besede. Torej preprost kmet iz Zgornje Žetine ni kupil gradu v Stari Loki, ker je to storil njegov sin, ki pa ni bil kmet. Na domu Ane Marije je bil posel že vpeljan, z novim gospodarjem Matevžem pa je sledilo odlično nadaljevanje. V matičnih knjigah je Matevž dosledno vpisan kot trgovec (latinsko Mercator) in tu je vir »silnega bogastva« za nakup gradu. Tedaj je bil kmečki sin iz Žetine, sicer pa trgovec iz Dorfarjev, Matevž Demšar star 58 let.

Demšarji s plemiškim naslovom von Altenlak so se kot trgovci v Dorfarjih in graščaki v Stari Loki obdržali le dva rodova, potem je bila dedinja Matevževa vnukinja Theresia Justina Demšar, poročena von Strahl. Naslednik Edvard Strahl je na starološkem gradu ustvaril zelo ugledno zbirko umetnin, zadnji graščak pa je bil njegov sin Karel Friedrich Joseph von Strahl (1850–1929), v svojem času pri Ločanih priljubljena in spoštovana osebnost. Markušev graščak Matevž Demšar von Altenlak je umrl 17. junija 1760, le pet let po nakupu gradu.

Po Matevževem odhodu v Dorfarje je gospodarstvo v Gorenji Žetini prevzela njegova sestra Uršula in se leta 1723 poročila z Urbanom Tratnikom s Trebije v Oseliški fari. V zakonu so se rodili štirje otroci. Odrasli so trije: sin Jernej je postal prvi gospodar s priimkom Tratnik pri Kreku v Suši, hči Uršula se je poročila z Gregorjem Čadežem, Luznarjevim iz Podgore, zadnja hči Maruša, rojena tri mesece po smrti očeta Urbana leta 1729, pa se je primožila k Jelovčenu v Podvrh. Vdova Uršula Demšar Tratnik ni ostala sama. Dne 14. januarja 1731 se je k hiši priženil Primož Možina z Loga pri Zaplani. Rod Markuševih, z enim samim dedovanjem po ženski liniji, živi v Gorenji Žetini vse od 15. stoletja do danes.

Jožef Tavčar