Jedrska nesreča v Černobilu opomin za človeštvo

Prišlo je do eksplozije v reaktorju in požara. Ta tip reaktorja ni imel jeklenega in betonskega zadrževalnega hrama, zato se je vroči zrak z radioaktivnimi delci in plini iz reaktorja neovirano dvignil visoko v ozračje. Zračni tokovi so radioaktivni oblak prenesli čez Sovjetsko zvezo, Vzhodno Evropo, Skandinavijo, Veliko Britanijo in vzhodni del ZDA. V naslednjih dneh so se zračne mase usmerile proti jugu in čez Avstrijo dosegle tudi Slovenijo. Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila v soboto, 26. aprila, naslednji dan dopoldne so povišano sevanje že izmerili na Švedskem, v torek, 29. aprila, ob 22. uri pa v Sloveniji v Rudniku urana Žirovski vrh (RUŽV) na radiometričnih vratih.
Radioaktivni oblak je vseboval več deset umetnih radionuklidov, ki so nastali pri cepitvi obogatenega urana v reaktorju elektrarne. Ti radionuklidi so bili glede na svojo življenjsko dobo kratkoživi ali pa dolgoživi. Večina kratkoživih radionuklidov je med štiri- in večdnevno potjo od Černobila do nas radioaktivno razpadla. Med njimi je bil najbolj pomemben jod I-131, katerega razpolovni čas je osem dni, pri vnosu v telo se kopiči v ščitnici, nevaren je še posebno za otroke. Na drugi strani pa so bili najbolj znani dolgoživi radionuklidi cezij Cs-137 in stroncij Sr-90, katerih razpolovni čas znaša približno 30 let, in cezij Cs-134, katerega razpolovni čas je dve leti. V 10 razpolovnih časih se aktivnost radionuklidov zmanjša na eno tisočinko prvotne radioaktivnosti.

Vloga RUŽV pri spremljanju černobilske radioaktivnosti
V RUŽV smo imeli na voljo številne instrumente za meritve sevanja. Z njimi smo merili zunanje sevanje (sevanje gama) in radioaktivno kontaminacijo površin (Slika 1). Poleg tega pa je imel RUŽV v nekdanji skupni državi edinstveno merilno napravo sevanja gama, imenovano radiometrična vrata. Vrata so delovala kontinuirno. Z njimi smo določali količino urana v uranovi rudi, naloženi na jamskem kamionu (Slika 2). Na vratih so bili nameščeni trije veliki, zelo občutljivi merilniki sevanja gama. Radiometrična vrata so za potrebe pravilne ocene količine urana v rudi vsako polno uro samodejno izmerila sevanje gama na območju radiometričnih vrat in rezultat zabeležile.

Meritve zunanjega sevanja iz černobilske nesreče
Po ugotovitvi povišanega nivoja sevanja na Švedskem naslednji dan po nesreči v Černobilu smo tudi v RUŽV spremljali posledice prihoda kontaminiranega oblaka. Prva dva delovna dneva sem dopoldan večkrat preveril nivo sevanja na asfaltni površini pred našo stavbo, povišanja sevanja ni bilo. V sredo, 30. aprila, ob 6. uri zjutraj je operater na radiometričnih vratih Cveto Kajin pobral zabeležene rezultate meritev sevanja gama na vratih za zadnjih 24 ur. Meritve so pokazale občutno povišane izmerjene vrednosti sevanja gama, kar je bil dokaz, da je kontaminirani oblak iz Černobila že dospel tudi na naše območje. Sodelavec Jurij Bernik iz razvojnega sektorja RUŽV je o izmerjenih vrednostih pripravil poročilo. Ob 22. uri je bilo izmerjeno štirikratno povečanje vrednosti sevanja gama ozadja na območju vrat glede na vrednost ob 21. uri tega dne. Kontaminirani oblak je po 21. uri že bil nad Todražem, nevihta je iz oblaka »sprala« del černobilske radioaktivnosti na tla. Naslednji dan, to je 30. aprila, se je po ponovni nevihti radioaktivna kontaminacija tal še povečala. Meritve so pokazale petkratno vrednost ozadja. V naslednjih dneh so se izmerjene vrednosti začele zmanjševati (diagram). Povečanje sevanja smo z ročnimi instrumenti izmerili tako na asfaltu, makadamu kot tudi na travi pred našo stavbo. Zaposleni, ki so zjutraj vstopili v našo stavbo, so radioaktivno onesnaženje z asfaltne površine nehote prenesli na tla v stavbi, kar smo potrdili z meritvami. RUŽV je o povečanih izmerjenih vrednostih ravni sevanja obvestil pristojne upravne organe. Institut Jožef Stefan iz Ljubljane je pritrdil našim ugotovitvam. RUŽV je bil prvi v takratni državi, ki je izmeril in dokumentiral povišano sevanje zaradi nesreče v Černobilu. Sledili so ukrepi in priporočila oblasti o omejevanju gibanja na prostem, o prepovedi uživanja sveže zelenjave in sadja, uporabi deževnice za pitno vodo in napajanja živine z njo, gibanja živali izven zaprtih pokritih prostorov in hranjenja s svežo travo, prepoved lova živali v naravi itd.
V Poročilu o nadzoru radioaktivnosti v vplivnem okolju RUŽV za leto 1987 je izvajalec nadzora Institut Jožef Stefan navedel, da je bilo v naravnem okolju v letu 1985, torej pred nesrečo v Černobilu, sevanje gama na travnatih tleh 0,10 do 0,12 mikroSv/h. V prvih dneh maja po nesreči se je vrednost povečala za več kot 10-krat, ob koncu maja je bilo povečanje le še 3- do 4-kratno, meseca novembra 1986 pa samo še 2-kratno glede na izmerjeno vrednost pred nesrečo. Navedeno zmanjšanje je posledica tako radioaktivnega razpada kot spiranja radionuklidov z asfalta, betona in delno tudi prenos radionuklidov s površine zemlje v globino.

Analize vsebnosti Cs-137 v rastlinah in tkivih živali
Rudnik Žirovski vrh je pred končno ureditvijo rudniških objektov naročil raziskave, s katerimi se je preverjalo morebitno povišano naravno sevanje zaradi odložene rudniške jalovine v okolici odlagališč Jazbec in Boršt. Inštitut ERICo Velenje je za analize prisotnosti urana in potomcev njegove razpadne vrste, težkih kovin in onesnaženja zaradi černobilske nesreče izbral gobe (jesenski goban) in srne, ki te gobe uživajo. Gobani so bili nabrani v neposredni okolici rudniških odlagališč Jazbec in Boršt ter na Blegošu na površini nad kočo v Jelencih in Ogradami. Analize Cs-137 v gobanih so pokazale naslednje vrednosti: območje Blegoša vsebnost Cs-137 400 Bq/kg, neposredna okolica odlagališča rudniške jalovine Jazbec 120 Bq/kg, odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt pa 290 Bq/kg. Zakaj višja vrednost na Blegošu? Odgovor je preprost, ob nevihti leta 1986 je zaradi njegove višine padlo več padavin na njegovem pobočju kot v dolini, te so iz kontaminiranega oblaka prispevale več Cs-137. V okolici Dravograda je bila v letu 2003 v jesenskih gobanih izmerjena vrednost Cs-137 140 Bq/kg, v lisičkah 110 Bq/kg, v kostanjasti polstenki (kostanjevka, užitna goba) pa kar 980 Bq/kg. Izmerjene vrednosti v Sloveniji so 100- do 1000-krat manjše od vrednosti Cs-137, ki so jih izmerili v gobah v Skandinaviji v letih po nesreči. Evropska komisija je že v maju 1986 postavila mejno vrednost za vsebnost radioaktivnega cezija v hrani na 600 Bq/kg.
Poleg ljudi uživajo gobe tudi živali. Lovci so na območju vseh treh navedenih lokacij v jeseni 2006 odstrelili tri srne (pogosto se povečane vsebnosti Cs-137 v tkivih srnjadi povezuje s prehranjevanjem z gobami in še posebej z že omenjeno kostanjasto polstenko in sivolistno žveplenjačo v poletno-jesenskem času). Analiza Cs-137 v mesu srn je pokazala naslednje vrednosti Cs-137: na navedenem območju Blegoša 43 Bq/kg, ob odlagališču Jazbec 13 Bq/kg, ob odlagališču Boršt pa 6,8 Bq/kg. Na območju Dravograda je bila vsebnost Cs-137 prav tako v mesu srne do 13 Bq/kg, na območju Gorenjske pa v letu 1986 po nesreči celo do 1062 Bq/kg.
V letu 2007 je ERICo ponovil vzorčenje in analize gob. Izmerjene vrednosti Cs-137 v gobanih so bile v mejah leta 2006 izmerjenih vrednosti. So pa dodali vzorčenje in analize borovnic z lokacij okrog odlagališča Boršt ter območja Blegoša: okolica odlagališča Boršt 42 Bq/kg v posušenem vzorcu in 7 Bq/kg svežem vzorcu, območje Blegoša 25 Bq/kg (posušeni vzorec) in 3,8 Bq/kg (sveži vzorec). V letu 2003 je ZVD Ljubljana v vzorcu borovnic iz Libeliške Gore pri Dravogradu izmeril 65 Bq Cs-137/kg. Podatki Cs-137 v gobah, borovnicah in v mesu srn so privzeti iz poročila Določitev vpliva odlagališč rudniške jalovine Jazbec in hidrometalurške jalovine Boršt …, avtor ERICo Velenje, oznaka DP 18/02/06.
V poročilu Študija koncentracije radionuklida Cs-137 v bioindikatorjih gozdnega ekosistema, ZVD Ljubljana, oznaka LMSAR-20230014-MŠ, Ljubljana 3. 11. 2023, so navedene vsebnosti analiz Cs-137 za več območij Slovenije, za borovnice, gozdne jagode, robidnice, gobe ter meso divjega prašiča. Navedene so tudi ocene efektivne doze, ki bi jih z uživanjem teh kontaminiranih gozdnih sadežev in mesa prejel posameznik.

Zaključek
Začetne vrednosti dolgoživega Cs-137 v okolju so se v štirih desetletjih po nesreči z njegovim radioaktivnim razpadom in postopnim prenosom v večje globine zemljine občutno zmanjšale. Ugotavljajo jih lahko le specializirani laboratoriji z občutljivimi analiznimi metodami. Radiometričnih vrat v Todražu ni več. Deset let po nesreči v Černobilu se je vzpostavila mreža avtomatskih merilnikov zunanjega sevanja za zgodnje obveščanje v primeru podobnega dogodka. Iz tega prispevka je razvidno, da je tudi RUŽV po svojih močeh prispeval pomembne podatke o černobilski radioaktivni kontaminaciji v tem predelu Slovenije.

Jože Rojc