Jubilej župnije Stara Oselica

Kot pove napis na kamniti plošči na zvoniku cerkve spreobrnjenja apostola Pavla, naj bi bila na mestu sedanje stavbe prva cerkev ali kapela postavljena že leta 1102, posvečena pa je bila sveti Mariji in svetemu Pankraciju, slednja sta omenjena tudi na latinskem napisu na ostanku originalnega ometa iz 17. stoletja na vzhodni strani zvonika. Kdaj je prišlo do preimenovanja cerkve, še ni povsem natančno raziskano. Na oboku oktogonalne ladje je letnica 1727, ki priča o letu dograditve sedanje cerkve, prihodnje leto bo torej slavila 300-letnico.

Do leta 1753 je bila podružnica župnije v Poljanah, tega leta pa je prvi goriški nadškof Karel Mihael Attems, ki je bil zelo vnet za pastoralo ljudstva, v Stari Oselici ustanovil vikariat, to je nižjo cerkveno upravno enoto, ki je delno samostojna in ima svojega duhovnika – vikarja, še vedno pa je podložna župniji, vikar pa je njegov namestnik. Vikariate so ustanavljali predvsem zato, da so zagotovili stalno prisotnost duhovnika in verskih obredov in tako prihranili dolgo pot v oddaljena župnijska središča. Tako je bilo tudi v Oselici. Cerkev je leta 1747 od škofa v mestu Bitonto na jugu Italije dobila majhen delček kosti sv. Pavla, ki so jo verniki skozi stoletja častili kot dragoceno relikvijo, tu jo hranijo še danes. Prvi vikar je bil Jakob Marenik (Marenk), službo je nastopil 7. novembra 1753. V 18. stoletju je oseliška cerkev daleč naokrog slovela kot božja pot k Škapulirski Materi Božji (imenovani tudi Karmelska), sem so množično prihajali romarji, kjer so prejeli škapulirje in bili vpisani v škapulirsko bratovščino, ki je tu delovala. Romanja in bratovščine je prepovedal cesar Jožef II. leta 1783. Na božjo pot še danes spominja oblečen Marijin kip v glavnem oltarju in poletni sejem ob godu Karmelske Matere Božje v juliju. Leta 1785 je Stara Oselica dobila status lokalne kaplanije. Bolj znana vikarja (oziroma lokalna kaplana) sta bila še Kajetan Hueber, pesnik in osebni prijatelj Franceta Prešerna, v času njegovega službovanja med letoma 1852 in 1858 so leta 1853 slovesno praznovali 100-letnico vikariata. Nasledil ga je sloviti zdravilec in jasnovidec Jurij Humar, ki je tu kot vikar služboval dobra štiri leta. V zadnjih desetletjih je bila župnija v soupravi skupaj z župnijo Nova Oselica. Ukinjena je bila v 150. letu svojega obstoja z odlokom ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta z 31. decembrom 2025 in s 1. januarjem 2026 pridružena župniji Trata - Gorenja vas.

Jure Ferlan