Kip Ivana Tavčarja v Poljanah

Tavčarjev kip je, kolikor nam je znano, časovno tretja kiparska upodobitev poljanskega pisatelja. Leta 1935 je pri Slovenski matici nastala pobuda, da bi svojemu nekdanjem predsedniku (Ivan Tavčar je vodil Slovensko matico v letih 1918–1920) postavili spominsko znamenje. Zaradi omejenih sredstev so odločevalci tehtali med postavitvijo spominske plošče in spomenika; prav tako je bila vprašljiva lokacija spominskega znamenja; poleg okolice rojstne hiše so omenjali središče Poljan ali kar zunanjo steno poljanske cerkve.
Problematiko spomenika Ivanu Tavčarju je v javnosti odprl takratni poljanski nadučitelj in Tavčarjev sorodnik po materini strani Lovro Perko. Dne 22. avgusta 1935 je v časopisu Jutro izšel njegov prispevek pod naslovom: Kje naj stoji Tavčarjev spomenik v Poljanah? Perko je nasprotoval temu, da bi spomenik postavili pri pisateljevi rojstni hiši, češ da je tam malo prostora in bi bil moteč. Po obisku predstavnika Slovenske matice Lončarja in arhitekta Plečnika v Poljanah je arhitekt dokončno predlagal lokacijo spomenika prav pri pisateljevi rojstni hiši.

Slavnostno odprtje spomenika
Čeprav napis na podstavku spomenika nosi letnico 1936, so spomenik odkrili šele septembra 1937. Slavnostni govornik ob odkritju je bil literarni zgodovinar prof. dr. Anton Slodnjak. Zanimivo je, da je pred slavnostnim govornikom izbrano Tavčarjevo besedilo deklamiral takrat 23-letni Anton Varl - Vrbanačev, ustanovni član KD dr. Ivan Tavčar Poljane in njegov nekdanji predsednik. Slavnostni govornik je v močnem dežju celovito predstavil Tavčarjevo osebnost in življenje, v vseh vlogah, s katerimi se je zapisal v slovensko zgodovino: pisatelja, politika in ljubljanskega župana ter odvetnika. Potem je s stebra, ki je bil pokrit z zastavo, to odgrnil in se je na njem prikazal kip Ivana Tavčarja, delo kiparja Božidarja Pengova, takrat 27-letnega kiparja. Steber in napis na njem je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Božidar Pengov (1910–1985), slovenski kipar, je najprej končal Obrtno tehniško šolo v Ljubljani, potem pa še likovno akademijo na Dunaju. Po očetu Ivanu je leta 1933 prevzel podobarsko delavnico. Njegovo sodelovanje z arhitektom Jožetom Plečnikom je potekalo med letoma 1933 in 1953. V povojnem obdobju sta izdelala nekaj spomenikov, povezanih z dogodki iz NOB. Božidar Pengov je bil dvakratni prejemnik Prešernove nagrade.

Ohranjala spomin na Tavčarja
Za ohranjanje spomina na Ivana Tavčarja je dolga leta na njegovem rojstnem domu oz. hiši, ki je nastala po obnovi stare, ki je večkrat zgorela, skrbela Marija Tavčar (1926–2002), bolj znana pod imenom Kosmova Manca. Doma je bila na Vidmu v Poljanah, poročila pa se je s Tavčarjevim pranečakom Francem Tavčarjem, ki je nasledil Kosmovo domačijo. Pri Kosmu je z veseljem sprejemala številne obiskovalce ter celo šolske skupine, ki so pogosto prihajale na ogled pisateljeve rojstne hiše in spomenika pred njo. Kosmova Manca jim je s svojim dobrim poznavanjem Tavčarjevega rodu povedala marsikaj zanimivega. V preteklosti so bile ob hiši in spomeniku proslave na predvečer slovenskega kulturnega praznika, ki so bile dobro obiskane, ker je Manca vedno poskrbela vsaj za topel čaj. Po njeni smrti leta 2002 so v kulturnem društvu proslavo kulturnega praznika preselili v nekdanji kulturni dom, obiskovalcev je prihajalo vse manj.

Prihodnost spomenika
Pred hišo še stoji sicer že nekajkrat premaknjeni in do neke mere pozabljeni Tavčarjev spomenik, ki se skoraj dotika nadstrešnice za avto. Pokazalo se je, da je nadučitelj Perko preroško napovedoval prihodnost Tavčarjevega spomenika. Do tega, da sta rojstna hiša in spomenik skoraj pozabljena, je posredno pripeljala prenova dvorca na Visokem in vzpostavitev tiste lokacije kot osrednjega prostora, na katerem se dogaja skoraj vse, kar je povezano s pisateljem. Morda je res prav zdaj primeren trenutek za razmislek o prihodnosti spomenika pred Kosmovo hišo in njegovi morebitni premestitvi v park med novim kulturnim domom in načrtovanim paviljonom na mestu arheoloških izkopavanj?
Spomenik bo bolj viden, parku in novim objektom bo vdihnil dodatno življenje, jih obogatil. Verjamem, da bo tudi domačim pri Kosmu taka rešitev ustrezala. In kip Ivana Tavčarja, ki ga je ustvaril kipar Božidar Pengov, bo začel novo življenje. In več Poljancev se bo zavedalo, kaj vse Poljane premorejo. In kdo vse je k temu prispeval.

Goran Šušnjar