Miklavž nekoliko drugače

Ker pa je izkušen in moder mož, se je zato organiziral drugače. S pomočjo pridnih prostovoljcev je kljub vsemu poskrbel za dostavo daril otrokom kar na dom, do vrat, v skladu z epidemiološkimi pravili. Ponekod so ga celo videli, ko je šel mimo hiše. Darila, ki so vsebovala sladkarije ter didaktične in uporabne stvari, so Miklavžu pomagale pripraviti krajevne skupnosti s pomočjo nekaterih donatorjev in prostovoljcev.
V krajevni skupnosti (KS) Gorenja vas je obdaril 381 otrok, ki so dobili darila na dom, kar so omogočili posamezni svetniki KS, razen v Gorenji vasi, Žirovskem Vrhu sv. Antona in Žirovskem Vrhu sv. Urbana, kjer je povabil starše, da prevzamejo darila na sedežu KS. V KS Javorje je Miklavž sporočil otrokom, da se letos z njimi ne bo mogel srečati v župnijski cerkvi sv. Tilna, zato jim je darila pustil pred vrati ali na okenski polici, zaželel pa jim je, da ostanejo pridni in zdravi, ter obljubil, da pride spet prihodnje leto. Tu je obdaril 126 otrok, pri tem pa so mu pomagali člani TD Stari vrh. V KS Lučine je bilo obdarovanih petdeset otrok, tu so Miklavžu pri raznosu daril do vrat pomagali svetniki krajevne skupnosti. Tako je bilo tudi v KS Poljane, kjer je obdaril 326 otrok. Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar Poljane pa je pobrskalo po arhivu in prek spleta z igrico in animacijo nagovorilo številne otroke. Miklavž je v KS Sovodenj obdaril 117 otrok. Pri pripravi daril so mu pomagali nekateri sponzorji, za kar jim je skupaj s predstavniki KS zelo hvaležen. Posebno so se za Miklavžev obisk potrudili člani Neč bat teatra iz KUD Sovodenj, ki so posneli prihod Miklavža na Sovodenj v koronavirusnih razmerah, da so ga otroci lahko videli na spletu. Miklavž je sicer skupaj s pomočnikom iz KUD Sovodenj raznosil darila otrokom do domačega praga. Člani sveta KS Trebija so darila na Miklavžev večer raznosili 64 otrokom po domovih in jim jih odložili na domači prag.

Sveti Nikolaj (ime v grščini pomeni zmaga ljudstva) je pri nas bolj znan pod imenom Miklavž. Živel je v 4. stoletju. Bil je škof v mestu Mira v stari Grčiji (Demre v današnji Turčiji). Njegov grob se od 11. stoletja nahaja v mestu Bari v južni Italiji. Tja množično romajo pripadniki ruske Pravoslavne cerkve, kjer je eden glavnih svetnikov. Sveti Nikolaj je zavetnik mornarjev in čolnarjev, zato so njegove cerkve pogosto postavljene ob rekah. V Sloveniji mu je posvečeno 116 cerkva, med njimi tudi ljubljanska stolnica. Običaj miklavževanja, z angeli, parklji in drugimi spremljevalci Miklavža, na predvečer njegovega godu 6. decembra, kot ga poznamo pri nas, je razširjen tudi po srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi, Nizozemski, Belgiji, Švici in delih zahodne Francije in Italije. Ena najstarejših upodobitev svetega Nikolaja v Sloveniji je na freski iz 15. stoletja v cerkvi v Goropekah pri Žireh. Po njem se imenuje tudi nekaj krajev.

Ker je bil letošnji obisk Miklavža v posebnih razmerah, z omejitvijo stikov zaradi epidemije, je bila pomoč številnih prostovoljcev iz vrst svetnikov krajevnih skupnosti in društev še kako dobrodošla, saj so otrokom omogočili vsaj del prazničnega vzdušja, za kar jim gre velika zahvala.

Jure Ferlan