Na Dvorcu Visoko živahno tudi pozimi

Konec novembra smo povabili Minko Likar s Hotavelj, s katero smo organizirali delavnico izdelave adventnih venčkov iz naravnih materialov. Izdelava je potekala od oblikovanja pa do krašenja venčka po lastnih željah udeleženk. Minka je z veseljem podelila svoje znanje in naklonjenost do vsega naravnega, tako je na delavnici udeleženke seznanila tudi z izdelavo različnih cvetličnih aranžmajev, s katerimi lahko polepšamo svoj dom. Kratek odmor smo izkoristili za okrepčilo z buhtljem in terjakom, ki smo ju pripravili v črni kuhinji, kulturno drobtinico pa je dodala še Minka z orglicami in z lepo slovensko glasbo.

Decembra smo sobotno dopoldne izkoristili za druženje s članicami gorenjevaškega klekljarskega društva Deteljica. Druženje ob klekljanju, na način, kot so v preteklosti potekale "preje", klepet, izmenjava znanj. Obiskovalcem so predstavile tehnike klekljanja, na ogled pokazale izdelke iz čipke in ponudile možnost poskusiti klekljati oziroma osvežiti že pozabljeno znanje. Klekljarice so klekljale največkrat pozimi ob petrolejki, poleti pa na dvorišču, na soncu. Klekljale so predvsem ženske in otroci, le redkokdaj moški. Med klekljanjem so se pogovarjale, pele, se družile in učile klekljanja. Včasih so klekljali predvsem za cerkve, za služenje denarja, za osnovne življenjske potrebščine. Danes se čipke prodajajo predvsem zaradi turizma, opaziti je napredek v smeri avtorske čipke. Članice društva so zelo aktivne, organizirajo različne delavnice in tečaje, se udeležujejo delavnic drugih organizatorjev, organizirajo razstave po Sloveniji in tujini, sodelujejo na natečajih združenja. Tudi na Visokem smo poleti gostili razstavo njihovih izdelkov.

Za zaključek leta pa smo na zadnjo sredo v letu povabili še Loške orglice, ki so pričarale prav zares praznično vzdušje z vso svojo energijo, ki je prepletala od igranja slovenske glasbe na orglice do branja poezije in petja, zaključek pa so začinile še s hudomušnim skečem. Skupina je nastala v začetku leta 2016. Sestavljajo jo Bogdan, Milka, Minka, Marija, Ivanka, Alenka, Marija in Nataša. Lani je kot popestritev in obogatitev skupine pristopil vokalist Jože Rupar. Pravijo, da svoje ubrane melodije z veseljem delijo s tistimi, ki tovrstno glasbo radi poslušajo, predvsem s tistimi, ki v sebi nosijo nostalgijo do zvena orglic. Njihov repertoar obsega več kot trideset pesmi, predvsem narodno-zabavnih in ljudskih, pa tudi kakšno dalmatinsko uberejo. Za sabo imajo že veliko nastopov, tako kot drugim kulturnikom pa je epidemija tudi njim preprečila nastopanje in igranje. Veselijo se udeležbe na letošnjem mednarodnem festivalu orglic v Mokronogu z naslovom Ah, te orglice.

V januarju smo gostili Irmo Dolinar iz Seville iz Žirov, ki nas je poučila o delovanju in sodelovanju uma z rastlinskim in obratno. Kar pomeni, kako pravilno uporabljati zelišča, da omogočijo, da se sprosti njihova prava moč oziroma da od njih dobimo vse pozitivne učinke. Ko smo z rastlino eno, ta oživlja naš živčni sistem in osveži našo zaznavo. To pomeni, da rastlino dojemamo kot sveto, kot sredstvo povezave s celotno naravo. Tedaj vsaka rastlina podobno kot mantra pomaga sprožiti potencial kozmičnega življenja, katerega predstavnica je. Zato so imeli mnogi ljudje v zgodnji dobi razvoja globoko spoštovanje do rastlinskega kraljestva. To ni pomenilo praznovernega spoštovanja, tudi ne samo občutljivosti za lepo, temveč dovzetnost za moči, ki nam jih nudijo rastline. Tovrstne moči pa ne dobimo zgolj z zaužitjem rastline, temveč moramo z njo vzpostaviti popolno povezavo. Poleg skrbno izdelane naravne kozmetike Sevilla je v njihovi ponudbi še širok nabor dogodkov. Irma tudi pravi, da je narava naša prijateljica, in ko ugotovimo, kako močno sodeluje z nami, se ji ne moremo upreti. Konec meseca januarja smo gostili še Mirka Štiblja iz Javorij. Predstavil se je z rokodelsko obrtjo, ki je že skoraj pozabljena – pletenjem košar. Izvedeli smo, iz kakšnih materialov se izdelujejo, kako jih pravilno uporabljati in kaj vse potrebujemo za izdelavo ene košare. Videli smo lahko izdelavo različnih izdelkov, ki se jih uporablja še danes, od košar za pobiranje poljskih pridelkov – poberač ali škundra, imena se spreminjajo od vasi do vasi – do košaric za darila, košar, v katerih nosijo gospodinje ob veliki noči jedi k blagoslovu, cajn, košev za na rame, listnkov (košev za listje). Izdelal je tudi ptičje krmilnice in več ograjic za jaslice ter manjše košarice za bombone. Čeprav so umetni materiali in izdelki precej izpodrinili tradicionalno rokodelsko obrt, ima učenca, ki mu z veseljem prisluhne in se uči veščine izdelave izdelkov iz viter. In prav dobro mu uspeva, ga pohvali Mirko.

Pri izvedbi tovrstnih dogodkov smo veseli odziva lokalnih ustvarjalcev in ponudnikov, ker ravno na ta način lahko predstavimo nesnovno kulturno dediščino. Dvorec Visoko je pravi prostor za podajanje ravno takšnih vsebin, zato vse zainteresirane vabimo k predstavitvi. Spremljajte nas in obiščite katerega izmed dogodkov ter si tako polepšajte vsakdan.

Martina Ambrožič Tušar