Največ težav in škode imajo rejci drobnice

29.10.2019

Problematika volkov v občini

Volkovi so letos v občini naredili kmetovalcem precejšnjo škodo. Zbrali smo podatke o tem, preverili pa tudi, kako se na problematiko odzivajo na pristojnih institucijah. Volkovi so letos v občini naredili kmetovalcem precejšnjo škodo. Zbrali smo podatke o tem, preverili pa tudi, kako se na problematiko odzivajo na pristojnih institucijah. 

Dejanska škoda večja od ocenjene
Pri Janezu Primožiču v Kopačnici so volkovi dvakrat napadli drobnico, ki se je pasla na hribovitem območju vasi. Prvi napad se je zgodil avgusta, drugi septembra, skupno je volk pokončal 30 živali, med njimi so bile tudi breje ovce. Drobnica je štela 40 odraslih ovc, prav toliko jagenjčkov in pet koz. Po besedah Primožiča je škoda višja, kot jo ocenijo pooblaščenci Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Na povračilo škode za avgustovski napad še čaka, saj na agenciji še niso pričeli z reševanjem zahtevkov, ki so jih prejeli za avgust. »Če bomo ovčjerejo opustili, se bodo obronki Kopačnice kaj hitro zarasli. Posledično bo konec tudi turizma,« še opozarja Primožič. »Posredno so za nastalo situacijo na območju naše občine in širše krivi strokovnjaki z Biotehniške fakultete in politika, ki nima pravilne strategije za upravljanja z zvermi,« je oster Janez Bogataj iz Dolenje Žetine, ki je v septembru ostal brez 37 od 70 ovc. »Imeli bi še vsaj 25 jagenj, saj bo bile med napadenimi ovcami tudi breje.« Kot poudarja, je težava prerasla svoje okvire in bo volka težko ustaviti, ter svari pred zimo. Če se bo z ovčjerejo ukvarjal tudi v prihodnje, še ni odločen. Da bo čredo obnovil, saj gre za plemenske ovce, bo potreboval vsaj tri leta. »Škoda, ki sem jo utrpel po napadu volka, je neprimerljiva s tem, kar bom prejel od države.«

Predlagana mreža ni primerna za hribovita območja
Primožič in Bogataj sta imela ovce zaščitene v ogradi z električnim pastirjem, ki pa ni zadržal volkov. Zaščitna mreža, ki jo po napadih oškodovancem predlaga ZGS, je zelo draga in ni primerna rešitev za hribovita območja, saj je teren zelo razgiban. Tako v Kopačnici kot v Dolenji Žetini bi za ograditev enega pašnika potrebovali skoraj dvakrat več zaščitne mreže, kot jo sofinancira ministrstvo. Krijejo namreč nakup materiala za zaščito v višini 80 odstotkov stroškov vrednosti nakupa oziroma največ do višine 2.000 evrov. Kmeta drobnico v izogib ponovnemu napadu čez noč zapirata v hlev in jo zjutraj ponovno spustita na pašo.

Napadi volka na območju občine Gorenja vas - Poljane

Mesec napada Kraj napada Napadene živali Št. poginulih živali
april Lučine drobnica 14
junij Leskovica govedo 0 (ugriznine)
avgust Kopačnica drobnica 10
avgust Podjelovo Brdo drobnica  3
september  Dolenja Žetina  drobnica  37
september  Stara Oselica kopitarji  1
september  Kopačnica  drobnica  20 (4 koze)

410 odškodninskih zahtevkov za avgust in september
Na naslov Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje (ARSO) je v letošnjem letu do začetka oktobra prispelo 931 zahtevkov za izplačilo odškodnine za škodo, povzročeno na premoženju, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih vrst. Od tega so 420 vlog že rešili (podatek z začetka oktobra), prejeli pa novih 410 zahtevkov za avgust in september. Kot je pojasnil Andrej Vuga iz službe za odnose z javnostjo ARSO, so za območje občine Gorenja vas - Poljane prejeli devet zahtevkov za izplačilo odškodnine. »Osem zahtevkov je za izplačilo odškodnine za škodo, ki jo je povzročil volk in en zahtevek za škodo, ki jo je povzročil medved. Od tega so rešeni štirje, pet zahtevkov je še v obravnavi. Oškodovanec dobi plačilo 30. dan potem, ko od ARSO prejme obvestilo (dopis), da je upravičen do odškodnine. V primeru, da se sklene nov sporazum, pa 30. dan od podpisa sporazuma.«Višino odškodnin se določa s posebno lestvico, ki je sestavni del navodil pri oddaji odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali prosto živečih vrst. ARSO v okviru spremembe Zakona o ohranjanju narave pripravlja predlog spremembe lestvice.

Potrebna je rajonizacija
V okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZ) Slovenije deluje koordinacijska skupina proti širjenju velikih zveri, ki med drugim pripravlja strategijo in akcijski načrt upravljanja z volkom. Nedavnega sestanka se je udeležil tudi Ivan Mavri iz Civilne iniciative Cerkno (CIC), ki je odločen: »Sodelovali bomo, dokler ne bomo slišani in upoštevani! Za nas je edina sprejemljiva strategija, da je volk razdeljen na rajone. Glede na rajone bodo volk oziroma nevarne zveri imele različne statuse: območje, kjer bodo zveri zaščitene, kjer bodo pogojno dovoljene in območje, kjer zveri ne bodo dovoljene in bo to območje lovno območje.« CIC, ki trenutno ureja vse potrebno za ustanovitev društva Pobuda za odstranitev nevarnih zveri, še vedno trdno stoji za zahtevami, ki so jih podali ob ustanovitvi iniciative ter večkrat javno in glasno povedali, tudi avgusta na okrogli mizi v Davči. Mavri poudarja, da (trenutne) težave z divjimi zvermi niso samo težave kmetov in tistih, ki so utrpeli škodo po napadu volka, niti ne ljudi, združenih v CIC, ki vse svoje moči usmerjajo, da bi našli rešitev in zavarovali ljudi in domače živali, temveč je to vseslovenski problem. »Gre za širši problem, za vprašanje varnosti, poseljenosti in zaraščanja podeželja oziroma obstoj slovenskega kmeta in podeželja, zato mora imeti lokalna skupnost prevladujoč vpliv na odločanje.«

Paša na Blegošu brez težav /postaviti kjerkoli v prispevku/
»Z Blegoša se je septembra vrnilo točno toliko živine, kot smo jo junija gnali na pašo – 52. K sreči tu ni bilo težav z volkom, čeprav so ga opazili v bližnji okolici. Na pašniku in v bližini črede pa nikoli,« je povedal predsednik Pasne skupnosti Blegoš Franci Trček in izpostavil, da nihče izmed lastnikov v dolini ni bil popolnoma miren. »Na preizkušnji so bili naši živci. Ko je zazvonil telefon in je klical pastir, sem že razmišljal, kaj se je zgodilo na Blegošu.«

Primerjava z Notranjsko ni pravilna
Ker je urejanje problematike divjih zveri kompleksno, so na Ministrstvu za okolje in prostor oblikovali delovno skupino za spremljanje politike upravljanja z velikimi zvermi. Del te skupine sta Marko Gasser, član CIC, in kot predstavnik Združenja slovenskih občin tudi župan Milan Čadež. Skupina se je doslej sestala enkrat, na njej pa je Čadež predstavil dejstva in nevarnosti, s katerimi se soočajo prebivalci naše občine. Izpostavil je predvsem neprimerljivost območja občine Gorenja vas - Poljane in Notranjske. Slednja ima rejo drobnice v ravninskem delu, naselja so strnjena, za našo občino pa je značilna razpršena poseljenost z majhnimi zaselki in samotnimi kmetijami. Velik del občine je pokrit z gozdom, možnost strojnega obdelovanja kmetijskih površin pa je zgolj v nižinskem delu, medtem ko je v višje ležečih predelih reja drobnice ključna za ohranjanje travnikov in kmetijstva. Postavitev varovalnih ograj v strmih predelih ni mogoča, kar je na ogledu potrdil tudi predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije. Kot ključno pa je Čadež na sestanku izpostavil zahtevo, da ima pri določanju območij divjih zveri lokalna skupnost glavno besedo. Podrobna seznanitev z razmeramiV želji, da bi bili vsi sodelujoči v delovni skupini čim bolje seznanjeni s specifikami območja občine Gorenja vas - Poljane, je župan organiziral sestanka s predstavniki Biotehniške fakultete in Zavoda za gozdove Slovenije. Poleg tega so skupaj z občinama Cerkno in Žiri sredi septembra vložili vlogo za dodatni odstrel petih volkov in glede na predstavljena dejstva Čadež verjame, da bo vloga odobrena. Pridobili so namreč mnenje Zavoda za gozdove Slovenije o ogroženosti od divjih zveri za območje občine. V njem med drugim navajajo, da prebivalci občine volkove srečujejo že skoraj dnevno na cesti, ko gredo iz službe, sredi belega dne jih opazijo na travnikih, ob zaselkih, posameznih kmetijah … »Vedenje (obnašanje) volkov v navedenem območju se po naši oceni razlikuje (odstopa) od siceršnjega vedenja volkov v območjih njihove stalne prisotnosti v južnem delu Slovenije,« so zapisali in dodali, da nimajo nobenih dokazov, da prisotnost volkov v takšnih razmerah v določeni situaciji ne bi mogla ogroziti tudi človeka. 

Zaključni sklepi sestanka 14. oktobra na Občini Gorenja vas - Poljane:
1. Prisotni so enotni, da se izrazi takojšnja skupna podpora čimprejšnjemu sprejemu odloka za odvzem volka iz narave, v katerem se najmanj območje občin Gorenja vas - Poljane, Železniki, Cerkno, Bohinj /…/ določi kot posebno območje z omejenimi možnostmi izvajanja razpoložljivih zaščitnih ukrepov, zaradi česar območje ni primerno za naselitev populacije volka in na katerem se posledično dovoljuje večji odvzem volka iz narave. 
2. Zavod za gozdove podpira odvzem divjih zveri iz narave, kjer ni drugih možnosti učinkovitega izvajanja zaščitnih ukrepov za zaščito domačih živali ali varnosti in zdravja ljudi, pri čemer pa je potrebno uskladiti stališča tudi z drugimi pristojnimi ustanovami (ZRSVN, ARSO, MOP).
3. Zavod za gozdove ob evidentiranem hitro naraščajočem številu tropov volkov, ki se invazivno širijo na neavtohtono območje, podpira lokalne skupnosti tudi pri pobudi spremembe Evropske direktive za področje ščitenja volka kot redke prosto živeče divje zveri, glede česar se resorno ministrstvo pozove k ustreznemu meddržavnemu povezovanju.
4. S terenskimi ogledi prisotnih se bodo preverile dodatne možnosti zaščite domačih živali na omenjenih območjih.
5. Vsi prisotni so se zavezali k skupnemu sodelovanju pri izvajanju ukrepov upravljanja populacije volka za zagotavljanje varnosti in zdravja ljudi ter socialnih in gospodarskih koristi območja.

Lidija Razložnik, Tina Dolenc, Damjana Peternelj

Varna pot v šolo
Občina je že avgusta na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naslovila vlogo za podaljšanje relacij šolskih prevozov na območjih, kjer je nevarnost napada volkov. Kot so navedli v vlogi, s pojavom nevarnih zveri običajni linijski prevozi otrok v šolo »niso več mogoči, saj ni realno pričakovati, da bodo majhni otroci zjutraj sami peš skozi gozd odhajali do prvega postajališča kombija in čakali na kombi ob robu gozda, saj je velik del šolskega leta zjutraj še tema, toliko bolj spričo dejstva, ker so zaradi dolžine linij odhodi zgodnejši, da so prihodi v šolo pravočasni. Zaradi vsega navedenega smo bili zaradi sočasnega pojava več vrst divjih zveri, katerih število je eskaliralo do te mere, da se pojavljajo v tropih ter drobnico in veliko živino napadajo tudi v dnevnem času in ne glede na prisotnost človeka, primorani podaljševati vse linije šolskih prevozov na območju celotne občine, da bi zavarovali varnost in zdravje šoloobveznih otrok in zagotoviti varen prevoz vseh otrok v šolo tudi iz oddaljenih robnih območij občine.« Odgovora ministrstva o subvencioniranju prevozov občina do sredine oktobra še ni prejela. Glede problematike možnosti pojavljanja divjih zveri na šolskih poteh smo povprašali ravnatelja obeh osnovnih šol v naši občini ter ravnatelja cerkljanske šole.

Metka Debeljak, ravnateljica OŠ Poljane
»Redno spremljam dogodke v zvezi z volkovi in drugimi zvermi na našem območju. Takoj ko sem prebrala novico o volkovih na območju Žetine, sem poklicala na občino. Dogovorili smo se, da starše, ki bi se obrnili na nas v zvezi s prevozi otrok na območju, kjer je opažen volk, napotimo na občino k direktorici občinske uprave. Za zdaj s strani staršev še ni bilo klica. Zavedam se, da situacija ni prijetna. Starši učencev naše šole so zelo tolerantni, sodelovanje z njimi je zgledno, zato verjamem, da se bodo stvari v zvezi s prevozi uredile pošteno in v prid učencev. Po razgovoru na občini je dorečeno, da se vse otroke prvega razreda pobira čim bližje njihovih domov. Posebna pozornost je namenjena otrokom na območjih z večjim številom divjadi. Prav tako bo uvedena sprememba urnikov prevozov z namenom povečanja varnosti otrok v šolo. Pričakujem pa, da bo tudi ministrstvo prisluhnilo pobudi in dopisu občine in prispevalo sredstva za varnost otrok.«

Izidor Selak, ravnatelj OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas
»Svet staršev je na redni seji 1. oktobra obravnaval tematiko varnosti učencev na poti v šolo in prisotnost volkov na našem območju. 7. oktobra je bil na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport posredovan dopis, s katerim svet staršev seznanja institucijo o problematiki prisotnosti volkov in posledično ogroženostjo otrok na poti v šolo in domov. V dopisu je izražena zahteva po dodatnem financiranju šolskih prevozov. Dopis je bil posredovan tudi občini.«

Mitja Dežela, ravnatelj OŠ Cerkno
»Avgusta smo s pedagoškim kolektivom pripravili letni delovni načrt, ki pa za šolsko leto 2019/2020 z vidika problematike volkov ne vključuje bistvenih sprememb. Posebnih omejitev pri izvajanju učno-vzgojnega dela za zdaj nismo predvideli. Smo se pa kot šola intenzivno vključili v proces iskanja rešitev v zvezi z dodatnimi šolskimi prevozi. Skupaj s predstavniki KS Novaki in KS Podlanišče smo identificirali učence, ki razdaljo od doma do prvega postajališča zdaj prehodijo peš ali pa za prevoz poskrbijo njihovi starši. Ti dve krajevni skupnosti sta z vidika problematike volka namreč izpostavili največjo skrb glede vzpostavitve dodatnih šolskih prevozov. Kot šola imamo vzpostavljen neposredni stik s starši in smo tovrstne informacije in potrebe najhitreje pridobili ter jih preložili Občini Cerkno v nadaljnjo obravnavo. Med vsemi tremi udeleženci (Občino Cerkno, OŠ Cerkno in krajevni skupnosti) je vzpostavljen zelo konstruktiven odnos, v okviru katerega se iščejo različne operativne možnosti, ki bi dolgoročno zmanjšale nelagodje, povezano s problematiko volkov.
Dogovorno se iščejo tudi različne možnosti in informacije z ministrstvom za šolstvo, ki lahko ob izpolnjevanju določenih zakonskih normativov in določil zagotovi dodatno financiranje šolskih prevozov. Mora pa seveda biti takšen sistem dodatnih šolskih prevozov dobro načrtovan, operativno izvedljiv in za učence ter njihove starše smiseln in uporaben.«