Napis z mostu se je ohranil

Ploščo so občinski komunalni delavci spravili pod streho, da se je osušila, s tem pa se je preprečil njen propad. Izdelana naj bi bila iz topolovega lesa, na njej pa so tri letnice. Izgradnjo mostu označuje letnica 1982. Kakor se spominja Metod Potočnik s kmetije pri Šupcu na Hotavljah, so ga z veliko prostovoljnega dela na novo postavili v začetku osemdesetih let. Les zanj so prispevale tri kmetije, ki so imele zemljišča tudi na drugi strani Sore: Šupcova, Maticova in Presercova. Organizacijo gradnje je koordiniral Karel Jezeršek s kmetije Matic, ki je poskrbel tudi za omenjeno ploščo.

Kot je še povedal Potočnik, je bil njemu prvi znani most na tem mestu zgrajen s strani vojske med prvo svetovno vojno, saj je bilo čez Soro nasproti današnje gostilne Lipan skladišče streliva. Ta most je odnesla velika povodenj leta 1926, zato so kmalu zgradili drugega iz lesa, brez opornih stebrov v strugi, 22 metrov dolge smreke zanj so pripeljali iz Lučin. Nosilnost za takratna prevozna sredstva, vprežne vozove, še ni bila preveč zahtevna. Most iz začetka osemdesetih let je dočakal dobrih štirideset let. Leta 1988 so na njem napravili tudi streho, ki je sprva ni imel, da so mu podaljšali življenjsko dobo. Opeko bobrovec za pokritje so odkupili od župnije Trata, kjer je je še nekaj ostalo od prekrivanja župnijske cerkve ob prenovi ob 200-letnici župnije. Most je bil obnovljen leta 2000, o čemer priča tretja letnica na plošči. Leta 2004 je bil vpisan v Register kulturne dediščine Republike Slovenije, po porušitvi leta 2023 pa se vodi dokumentarno varstvo. V registru je omenjeno, da je bil prvotni most zgrajen sredi 19. stoletja, v Franciscejskem katastru iz leta 1825 pa še ni vrisan. Plošča, ki je bila po spletu srečnih okoliščin rešena in je del otipljive hotaveljske zgodovine, pa bi morda našla svoje mesto na novem mostu – tudi v spomin na delovne ljudi, ki so skrbeli za prejšnjega.

Jure Ferlan