Ne obupajmo nad branjem!

Otroci radi poslušajo zgodbe in veselje do poslušanja in branja mogoče iz prvega prenesejo še v drugo triletje osnovne šole. Potem pa se nekaj zgodi in navdušenih bralcev je vse manj. Vse manj raznolikih besed se ugnezdi v besednjak odraščajočih mladih, vse teže je razumeti prebrano, težko se je prebiti celo skozi navodila nalog. Knjiga v tem obdobju ostane zvesta prijateljica le peščici otrok, ki še ohranjajo ljubezen do branja in si ustvarjajo lastne domišljijske svetove ter jih pogosto tudi ubesedijo. Splošno znano je, da je bralna pismenost med mladimi vse slabša. A to ne drži le za mlade, počasi se zajeda v celotno družbo. Kajti tudi bralne navade, predvsem pa odnos do prebranega, so odraz družbe, v kateri živimo. Če je prvi bralni izziv prvošolcev učenje branja in razumevanje prebranega, so za starejše šolarje vse večji izzivi vztrajanje pri branju, spoznavanje drugih svetov in življenj, razmišljanje, vživljanje v drugačne ljudi in razumevanje. Branje postaja nepriljubljena šolska dejavnost – ker zahteva čas, umirjenost, pozornost in odsotnost številnih dražljajev, ki smo jim vsak trenutek izpostavljeni.

Branje v šoli
Učenje branja in pisanja je tesno prepleteno. Otroci veliko berejo in pišejo v prvem in drugem triletju, kasneje pa vse manj. Mnogi s težavo in odporom preberejo knjigo za domače branje, vse manj se jih odloča za prebiranje knjig za bralno značko. K branju in pisanju jih tako knjižničarka kot učitelji spodbujamo na različne načine – z bralnimi minutkami med poukom, prebiranjem zgodb v knjižnici, izmenjevalnicami knjig, bralnimi kotički, ekobranjem, branjem in ustvarjanjem stripov, dopisovanjem z vrstniki iz drugih šol … Spomnimo se tudi na mednarodne in svetovne dneve, ki predvsem v pomladanskem času namenjajo pozornost branju in pisanju: dnevi knjige, poezije, pravljic, glasnega branja, lažjega branja, maternih jezikov, evropskih jezikov …

Zaključek bralne značke
Vrhunec bralnih dejavnosti se v šoli vsako leto dogaja v aprilu in maju, ko mladi bralci preberejo vse knjige za bralno značko. Knjižničarka v goste vedno povabi zanimive in navdihujoče pesnike, pisatelje, pripovedovalce zgodb, ilustratorje in druge avtorje, ki so povezani z branjem. Letos nas je obiskal umetnik Uroš Hrovat – pisatelj in ilustrator. Svoje ilustracije je ustvarjal kar pred učenci, ki so uživali, ko so ga opazovali pri delu in poslušali njegove komentarje. Nekaj učencev iz 3. b razreda je zapisalo svoje vtise.
»Danes nas je obiskal slovenski ilustrator Uroš Hrovat. V veliki telovadnici šole nam je narisal Petra Nosa in prijatelje ter žival, ki se imenuje Kozomat. Ta dogodek mi je bil zelo smešen in zabaven. Prav začuden sem bil, ker zna tako dobro in lepo risati. Povedal nam je, da tudi on kdaj napiše kakšno knjigo. Rekel je, da najraje riše kakšne pošasti ali zombije. Zelo mi je bilo všeč, ker sem mu na koncu jaz prebral zahvalo, Eva pa mu je izročila darilo.« (Klemen Miklavčič)
Danes je bilo zelo lepo. Meni se je zdelo, da je Uroš Hrovat močan, ker je imel mišičaste roke. Vem, da je Uroš zelo znan. Zelo lepo riše. Je tudi pisatelj in je napisal knjige. Zelo so mu všeč zombiji in pošasti. (Izak Tomšič)
Uroš Hrovat je zelo dober ilustrator. Všeč so mi njegove ilustracije. Všeč so mi tudi zgodbe Petra Nosa. Zelo rad se heca in pri tem uporablja domišljijo. (Tim Debeljak)
Ko je prišel Uroš Hrovat, sem se zelo veselil. Narisal je smešno kozo in zombija. Tudi polž je bil zelo smešen. Ko je začel risati, sploh nisem vedel, kaj bo narisal. (Matija Čelik)

Noč knjige 2025
Knjige in branje so nas tudi letos povezali v druženju v sklopu Noči knjige. Šolska knjižničarka Majda Bernik je povedala: »Tako kot fant v zgodbi Leva Tolstoja Tri vprašanja smo tudi mi iskali odgovore in se na koncu strinjali, da je počutje cele skupine odvisno od vsakega posameznika. Knjige nas niso spremljale le pri branju, ampak smo se preizkusili v talni igri, sestavljanju naslovov znanih zgodb, barvanju kamnov, ugibanju knjižnega junaka, sestavljanju zgodbe s pomočjo elastike in spretnih prstov, lastnem nadaljevanju zgodbe in odkrivanju skritega gosta. V osebi skritega gosta smo odkrili nam dobro znano knjižničarko Bernardo Buh, ki nam je obljubila, da jo bomo kmalu lahko srečali v novi poljanski knjižnici. Sobotno jutro smo glede na vztrajno branje pozno v noč začeli neverjetno zgodaj. Le nekaterih spanec ni hotel zapustiti. Prebudili smo se z malo drugačnim razgibavanjem, nato pa smo po družabnih igrah, branju in zbiranju vtisov zaključili srečanje s skupnim zajtrkom.«

Zaključek
Neizpodbitno je, da bralne navade in priljubljenost branja med mladimi upadajo. Naše poslanstvo pa je, da učenke in učence vodimo skozi lepote in odkrivanje neverjetne moči branja, da jim pokažemo, kako z branjem lahko spoznamo sami sebe, druge ljudi, družbo in svet v vseh njegovih barvah in raznolikosti.

Bernarda Pintar in šolski novinarji OŠ Poljane