O dolgotrajni oskrbi na Škofjeloškem

Več kot trideset prisotnih je v Gorenji vasi pozdravil župan Milan Čadež, ki je pozdravil potezo Centra za socialno delo (CSD) in poudaril razsežnost področja, pri katerem bodo občine odigrale pomembno vlogo. Odgovornost izvedbenega dela vzpostavljanja sistema je namreč v rokah lokalnih skupnosti, ki potrebe svojih občanov ter geografske, demografske in kulturne okoliščine tudi najbolje poznajo.
Projekt je kompleksen in eden največjih v samostojni državi, poudarjajo na CSD, kjer si želijo, da bi ga ljudje vzeli za dobro in z optimizmom. Zakon, ki je bil sprejet 21. julija 2023, se uveljavlja postopoma. S 1. januarjem lani je bil uveden institut oskrbovalca družinskega člana, s 1. julijem letos možnost e-oskrbe in storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter uvedba prispevka. S 1. decembrom nas čaka uveljavitev dolgotrajne oskrbe v instituciji (domovih za starejše) in denarnega prejemka.
Uveljavljanje dolgotrajne oskrbe je možno za upravičence s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki so imeli zadnjih 24 od 36 mesecev urejeno zdravstveno zavarovanje. Glede na vlogo bodo na vstopni točki CSD pri pripravi odločbe vlagatelja uvrstili v do pet možnih kategorij, vendar upravičenec ne bo smel imeti primerljivih pravic (kot je npr. sedaj dodatek za pomoč in postrežbo ali osebna asistenca). Svetovalke, usposobljene za ocenjevanje na terenu, so že opravile več kot deset testnih ocenjevanj. Sistem je povzet po nemškem vzoru, po zagotovilih ocenjevalk je kakovosten in zaupanja vreden, a v Sloveniji terja nekaj prilagajanja.
Postopek za oddajo vloge je naslednji: vlagatelj poda vlogo na vstopni točki in na podlagi te svetovalke na terenu ocenijo razmere, predlagajo načrt dela ter sestavijo odločbo. Odločbe trenutno lahko izdajo samo za oskrbovalce družinskega člana, saj za druge ministrstvo za solidarno prihodnost še ni vzpostavilo informacijskega sistema. Ob tem se pojavlja več vprašanj, npr. kaj storiti, če gre ocenjevalec na teren, pa se stanje oskrbovanca spremeni, preden bi bila odločba izdana. Razmere se bodo pri uporabnikih storitev glede na ranljivost skupine verjetno spreminjale na kratek rok, negotovost glede vpeljave informacijskega sistema in odločanje po zakonu o upravnem postopku pa lahko vsak posamezen primer prepusti časovni negotovosti.

Oskrbovalec družinskega člana
Do oskrbovalca družinskega člana (ODČ) je upravičena oseba iz 4. ali 5. kategorije z najtežjo omejitvijo samostojnosti. Oskrbovalec mora bivati na istem naslovu kot oseba s pravicami iz DO, imeti dokazilo o nekaznovanosti, enkrat letno opraviti usposabljanje, mesečno poročati o nalogah, za svoje delo pa prejema 1,2-kratnik minimalne plače. ODČ so po novem lahko tudi upokojenci.

Pomoč na domu ali dolgotrajna oskrba
Pomoč na domu se z vpeljavo dolgotrajne oskrbe ne ukinja, poudarjajo izvajalci, škofjeloški CSS. Razlika je ta, da dolgotrajna oskrba vsebuje tudi zdravstveno nego, izvaja pa se na domu uporabnika. Storitev je deloma podobna kot sedanja pomoč na domu, a se storitvi ne prekrivata. Upravičenec do pomoči na domu bo hkrati lahko uveljavljal tudi storitev DO. 
E-oskrba s 1. julijem pripada vsem upravičencem do DO. Na voljo so različne možnosti. CSD izda odločbo s pravico do uveljavljanja e-oskrbe, upravičenec se poveže s ponudnikom, torej Telekomom: ob tem je cena priključka 50 evrov, dnevna uporaba, ki jo krije država, pa evro. Prisotne je zanimalo, zakaj nekateri, ki že uporabljajo storitev, te ne morejo avtomatsko podaljšati. Trenutno je praksa taka, da morajo vlogo oddati še enkrat.

Kaj pa denarni prejemek
S 1. decembrom se bosta uveljavila tudi denarni prejemek in dolgotrajna oskrba v instituciji. Denarni prejemek naj bi sčasoma nadomestil dodatek za pomoč in postrežbo. Znašal bo od 89 do 491 evrov, a bo izključeval druge pravice iz DO, do katerih bodo upravičeni prebivalci nad 18 let, medtem ko sedaj pomoč na domu večinoma uporabljajo starejši od 65 let.

Dolgotrajna oskrba v instituciji
Kot je povedala Andreja Valant, direktorica škofjeloškega CSS, ki je že izvajalec pomoči na domu in institucionalnega varstva, so v prihodnje pripravljeni prevzeti tudi storitev dolgotrajne oskrbe. »Znanje imamo, na izvajanje dejavnosti smo pripravljeni. A moram biti poštena, izzivov je veliko,« je poudarila. Poudarila je še, da imamo srečo, da živimo v občinah, ki imajo posluh za ranljive skupine. Ko bo v veljavi DO, bo te storitve pokrila država, »hotelski del« storitev pa še vedno posameznik. Trenutno imajo v čakalni vrsti za sprejem v dom 700 vlog, a prednostno sprejemajo prebivalce Škofjeloškega.
Dogovor z občinami, čeprav bi vse štiri s CSS morale podpisati pogodbo o izvajanju DO že 1. julija, je ne skrbi, bolj jo skrbi nedorečen sistem financiranja. Namreč, na zadnjem sestanku z izvajalci je ministrstvo podalo informacijo, da naj bi zagonske stroške krile občine. Občine sredstev za to nimajo, država pa je z julijem že uvedla obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo, četudi sistem več kot očitno še ne deluje.

Damjana Peternelj