O starem jeziku v Dvorcu Visoko

Dogodek je organizirala Ljudska univerza Škofja Loka, v goste pa so povabili Dušana Škrlepa iz Gorenje vasi. Žal je predavatelju ponagajalo zdravje, saj je zbolel nekaj dni pred delavnico, zato se je ni mogel udeležiti. Na pomoč mu je priskočil prijatelj Boštjan Grum, ki se že dlje časa zanima za njegovo jezikovno raziskovanje.

Po Škrlepovih navodilih in pripravljenem digitalnem gradivu je predstavil njegove dolgoletne raziskave in ugotovitve o pomenu in starosti slovenskega jezika, s posebnim poudarkom na rovtarskem narečju in poljanščini. Pri predstavitvi je pomagala tudi Dušanova žena Milica Rozinger. Med drugim so udeleženke, ki so predavatelju prisluhnile z velikim zanimanjem, spoznale tudi zapisovanje z nožkom na leseno palico. Kot pravi Škrlep, je prišel do ugotovitve, da je naša pisava stara mama latinske abecede. Latinski slovarji so po njegovem mnenju dejansko knjige, ki pričujejo o zgodovini, saj so besede zapisi časa. Prav tako je takšna knjiga njegovo zadnje delo Uvod v pragmatiko stare slovenščine s slovarjem poljanskega narečja, poljanščina je, kot trdi, namreč še odmev iz antike. Ponovno bo Škrlepova jezikovna delavnica v septembru, predvidoma v Gorenji vasi.

Jure Ferlan