Obeležili že 120 let zadružništva

29.10.2019

Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka je konec septembra s slavnostnim dogodkom skupaj z zaposlenimi, s člani in partnerji obeležila 120-letnico delovanja.

Zadruga danes zaposluje 110 delavcev in se poleg odkupa kmetijskih pridelkov in lesa ukvarja tudi s trgovino in mlekarstvom. V desetih prodajalnah kupcem nudijo prehrambene izdelke ter vse za kmetijstvo in gradbeništvo. S svojo dejavnostjo pokrivajo Škofjo Loko ter Poljansko in Selško dolino, pod njihovim okriljem pa delujejo blagovne znamke: Loška mlekarna, Domači kotiček, Mesnine Bohinja in Loške mesnine.
Kot je povedal direktor Loške zadruge Mitja Vodnjov, na leto od 150 kmetov odkupijo 15 milijonov litrov mleka. Pri tem dva milijona litrov predelajo v lastni mlekarni, preostalih 13 milijonov pa prodajo. Količina odkupljenega lesa se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšala, in sicer z 90 tisoč kubičnih metrov na 70 tisoč, pri čemer odkupujejo večinoma iglavce. Odkup živine pa se je povečal s 3700 na okrog 5000 govedi letno. Tako je zadruga lani ustvarila 34 milijonov evrov prihodkov, letos bodo ti znašali okrog 36 milijonov evrov. Loške mesnine ustvarijo še dodatnih 25 milijonov evrov prihodkov. Zadruga ima okrog 470 članov. Članstvo je po besedah Vodnjova bolj ali manj konstantno, ključno pa je, da obseg proizvodnje ne pada.

Začetki zadružništva segajo v leto 1899, ko je bila ustanovljena Mlekarska zadruga v Škofji Loki, ki je imela 11 članov. Do leta 1961 so nastale še druge zadruge, tako da je bilo na območju sedanje zadruge takrat 19 manjših kmetijskih zadrug, ki so se nato združile v tri – v KGZ Blegoš v Gorenji vasi, KZ Škofja Loka in KGZ za Selško dolino na Češnjici. Leta 1963 so se zaradi spremembe zakonodaje gozdarske dejavnosti odcepile od zadrug in prenesle na Gozdno gospodarstvo Kranj, zadruge pa so se združile v Kmetijsko zadrugo Škofja Loka, ki deluje še danes; od julija 1992 dalje pod imenom Kmetijsko gozdarska zadruga, z. o. o., Škofja Loka. Ob obletnici so izdali tudi zbornik, v katerem so predstavili zgodovino zadruge in dejavnosti, ki jih opravljajo.

Število kmetij upada
Zaradi različnih vzrokov število kmetij sicer upada, a obdelavo površin prevzemajo večje. V občini Gorenja vas - Poljane se je po podatkih, zbranih v zborniku, od 2004 do 2018 število kmetij zmanjšalo za 68, in sicer na 495, kar predstavlja 12-odstotno zmanjšanje. To je sicer najmanjši odstotek upada glede na ostale tri občine škofjeloškega območja. Rahlo se povečuje število kmetij, ki so vključene v ekološko pridelavo. Tako je bilo na Škofjeloškem leta 2006 44 ekoloških kmetij, 2018 pa 77, kar je 5,5 odstotka vseh kmetij, ki uveljavljajo omenjene ukrepe kmetijske politike. Narašča tudi število registriranih dopolnilnih dejavnosti. V zborniku navajajo, da je bilo leta 2007 na Škofjeloškem registriranih 235 dejavnosti pri 134 kmetijah, v letu 2018 pa je bilo na 175 kmetijah registriranih 774 dopolnilnih dejavnosti. Nekateri so tudi presegli dovoljen obseg dopolnilne dejavnosti in so se registrirali kot s. p. ali d. o. o. Glavne dopolnilne dejavnosti so: storitve s kmetijsko mehanizacijo, peka peciva in krušnih izdelkov, predelava mleka, mesa, sadja in zelenjave ter medu in turizem.

Združevanje zadrug
V svojih maloprodajnih enotah zadruge že vrsto let krepijo ponudbo lokalnih pridelovalcev in predelovalcev ter s tem odgovarjajo na povečano povpraševanje potrošnikov po lokalno pridelani hrani. »Prav zaradi dobro organiziranega komercialnega dela delovanja se na nas v zadnjih leti vežejo nove zadruge, kot so M Sora, Sava Lesce in Gozd Bled, v pogovorih pa smo tudi še z dvema, tremi drugimi zadrugami,« je dejal Vodnjov in dodal, da je tako v njihov prodajni program vključene še več ponudbe slovenskih pridelovalcev in predelovalcev s širšega območja.

Čut za solidarnost
Kaj je razlog za dolgoletno delovanje in kaj zadrugo loči od klasičnih gospodarskih družb, je v nagovoru v zborniku pojasnil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Škofja Loka Dušan Pintar: »Pravila zadruge določajo, da morajo izvoljeni organi, kot so predsednik ter upravni in nadzorni odbor, služiti interesom in potrebam članov, ki so lastniki in imajo vso pravico s svojo lastnino upravljati in razpolagati. Tukaj se vidi bistvena razlika med zadrugo in klasično gospodarsko družbo, ki jo zanima le dobiček. V zadrugi je prisoten čut za solidarnost, ki ob odločitvah vedno odloči v prid članov. Kmetijstvo je dejavnost, katere vprašanja moramo reševati sproti in individualno ter upoštevati vse nepredvidljivo.«

Cilj – prilagajanje spremembam in dolgoročna stabilnost
Zadruga je zadnja leta veliko vlagala v obnove svojih trgovin – tudi v Poljanah, na Hotavljah in v Gorenji vasi – v prihodnje pa je na vrsti še zadružni dom na Češnjici. Tega nameravajo, tako kot so zadružni dom v Gorenji vasi, celovito obnoviti, začetek del pa je predviden v letu 2021. Kakšni pa so njihovi cilji za prihodnost? »Naš cilj je, da se uspemo sproti prilagajati spremembam in zagotavljati stabilnost na dolgi rok. To pomeni, da od kmetov vse odkupimo in plačamo v dogovorjenem roku,« je bil odločen Vodnjov. Njihovo uspešno in dolgoletno delo so s priznanjem nagradili tudi na 57. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni v okviru Dneva slovenskih zadružnikov.

Tina Dolenc