Obletnica rojstva Luke Čeferina

Sprva je bil znan le kot avtor številnih križevih potov, slik in lesenih kipov za oltarje. Nedolgo tega pa je na nagrobnem spomeniku v lapidariju pred pokopališčem v Podragi najdena signatura razkrila, da je bil tudi kamnosek (B. Premrl). Z zelo veliko verjetnostjo lahko trdimo, da je bil tudi marsikateri nagrobnik na starem pokopališču v Idriji (poleg španskega Almadéna takrat najbolj sloveče mesto na svetu po rudniku živega srebra), kjer si je Luka na začetku štiridesetih let zgradil ob potoku Nikova hišo in imel v njej vplivno podobarsko delavnico, narejen v njegovi delavnici. A žal tega pokopališča ni več in tudi skoraj vsi tamkajšnji nagrobni spomeniki so bili po drugi svetovni vojni menda uporabljeni kot gradbeni material pri regulaciji Idrijce, hiša pa je bila prav tako porušena, in sicer ne tako dolgo nazaj, leta 1990. Konec septembra letos se je v počastitev obletnice Čeferinovega rojstva Pr' Novošk v Leskovici – na mestu današnje domačije je stala Lukova rojstna hiša, ki pa je 1811 pogorela in tudi naslednjo na njenem mestu je v 2. polovici 19. stoletja uničil požar – zbrala na odličnem kosilu in tematskem druženju ekipa iniciativnega odbora za postavitev spominske plošče: glavni gostitelj Tomaž Trček z družino in domačimi, Marica in Marko Čeferin, restavratorja Jože Tavčar in Zdenka Kramar ter zgoraj podpisana. Plošča je bila na pročelje sedanje Novoškove hiše postavljena poleti 2022 pod pokroviteljstvom Lukovega prapravnuka, odvetnika dr. Petra Čeferina.

Pričujoči kratki prispevek pa izkoriščam za omembo štirih zanimivih, v kamnu izdelanih svetniških figur, ki krasijo neobaročna stranska oltarja v župnijski cerkvi v Postojni (v tronu severnega je slika sv. Frančiška Asiškega iz 1796 Andreja Herrleina, v tronu vizavi pa je kip Brezmadežne): Antona Puščavnika, Dominika, Florijana in apostola Andreja. Kljub njihovi poljudnosti pomanjkanja umetniške moči tem štirim svetniškim figuram namreč nikakor ne moremo očitati. Poleti 1848 je postojnski dekan Anton Kurz trikrat zapovrstjo v Dokladnih listih Kmetijskih in rokodelskih novic poročal: »Brez de bi bili k temu naprošeni, damo očitno na znanje, de je Iderski podobar, obrazar, marmornik in zlatar, gospod Luka Čeferin, kteri se je v Dunajski Akademii risanja in podobarske umetnosti učil, lepa kamnita stranska oltarja v naši farni cerkvi, pa tudi lesena stara poprej poškodovana stranska oltarja v naši podružnici v Stari vasi, tako dobro po sedanji novi nježni šegi popravil in z ozlatenjem okinčal, de jih v pervim oziru iz kararskiga marmora narejene misliš «.

Kaj konkretno so pod prispevkom »Pohvaljenje« podpisani »fajmošter in cerkveni starašini v Postojni« imeli v mislih s sintagmo »po novi nježni šegi«, je težko reči, sploh ker so plastike vse prej kot »nežne«, ampak že kar robustne, in tudi polihromirane (vpadljiva polihromacija je novejša). Vsaj v detajlih pa lahko zagotovo prepoznamo Čeferina: npr. obdelava rok in dlani, obraza sv. Antona Puščavnika in Florijana sta tipična primerka tipa starega in mladega svetnika v maniri idrijsko-cerkljanskih podobarjev sploh. Nasprotno pa energični sv. Dominik močno spominja na kamniti poznobaročni kip utemeljitelja dominikanskega reda na stranskem oltarju v bližnji župnijski cerkvi sv. Martina v Hrenovicah. Novembrski godovnik apostol Andrej, brat apostolskega prvaka Petra, ki je prav tako umrl mučeniške smrti na križu, le da je bil njegov postavljen poševno, v obliki črke X (od tod poimenovanje Andrejev; crux decussata) pa je prav tako polnokrvno kiparsko delo.

Simona Kermavnar