Poplave hud udarec za Ribiško družino Visoko

Še bolj kot samo reko Soro je visoka voda prizadela njene pritoke, ki imajo v precejšnji meri hudourniški značaj, med njimi izstopa Hotoveljska grapa, kjer je izpad vložene potočne postrvi ocenjen na stoodstoten.

Kot je pojasnil gospodar RD Visoko Franc Dolenec, v ostalih pritokih, predvsem Kopačnici, Volaščici, Brebovščici in Ločivnici, ki veljajo za gojitvene potoke, ocenjujejo, da je deroča voda v kombinaciji z materialom, ki ga je prenašala, uničila od 60 do 80 odstotkov rib. Plavajoč les in kotaleče kamenje ribe dobesedno zmeljejo, nevaren pa je tudi fini mulj, ki se ribam prilepi na škrge in zaradi tega poginejo. Na vodne razmere prilagojene avtohtone ribe se ob visokem vodostaju umaknejo v mirnejšo vodo na razlivna polja. V primeru zelo kalne poplavne vode, ali če je ta onesnažena s fekalijami ali strupenimi snovmi, ribe poginejo. Večje se z odtekajočo vodo vrnejo v strugo, mladice pa zaradi nagona ostanejo v nizki vodi izven vodotoka, tako da brez pomoči človeka tam po usahnitvi vode poginejo, še bolj pogosto pa so plen različnih živali, kot so npr. čaplje ali vrane. Dodatno so zaradi poplav ribe prizadete tudi s tem, da voda odnese številne male živali, najpogostejši so drobni rakci, ki so hrana ribam. Medtem ko so avtohtone vrste rib do neke mere prilagojene na visok vodostaj reke, pa nekatere umetno vložene vrste, kot je ameriška postrv (šarenka), ne preživijo teh razmer, ker imajo prešibke plavuti in niso prilagojene na takšne okoliščine. 

Poleg velike škode na vloženih ribah jo je RD Visoko utrpela tudi na svojem društvenem prostoru v kleti starega zdravstvenega doma v Gorenji vasi, ki je ob Sori in ga je zalila voda v višini enega metra. Uničeno je pohištvo, mnogo opreme in dokumentacije, poškodovalo je dva agregata, katerih popravilo je zelo drago. Z njima običajno rešujejo nasedle ribje jate po poplavah, tokrat pa zaradi njunega nedelovanjani bilo tako. Poleg tega so številni člani RD utrpeli težave zaradi poplav na svojih domovih in so najprej reševali te. Kot je še dodal Dolenec, je čas za reševanje v plitvi vodi obstalih rib najkasneje drugi dan po poplavi, saj potem svoje naredijo zamuljena voda in plenilci. 

Zelo je zaradi posledic poplav prizadet tudi ribiški turizem. Prodaja ribolovnih dovolilnic je pomemben dohodek ribiške družine, praktično edini iz njene dejavnosti in je osnova za vlaganje novih rib. Že pred poplavo je občasna kalna voda odvrnila ribiške turiste, marsikdo od njih prihaja iz tujine, od obiska Poljanske Sore, odvračajo pa jih tudi različni posegi v vodotoke, ki močno spremenijo naravno strugo. Od avgusta dalje pa obiska sploh ni bilo. Če so še pred nekaj leti prodali okrog 400 ribolovnih dovolilnic letno, pa zadnje nekaj let beležijo pod 50 prodanih dovolilnic. V RD Visoko ocenjujejo, da bo povrnitev ribjega staleža na stanje pred poplavo trajala od tri do štiri leta. Brez pomoči države si ne predstavljajo, kako bodo to zmogli. V RD opozarjajo, da bi kot koncesionar in skrbnik ribjega življa na Sori s pritoki, državi za koncesijo letno plačujejo nemajhen znesek in z lastnimi sredstvi vlagajo nove ribe, morali biti obveščeni o posegih v vodotoke.

Skrbi jih nedavno sprejet zakon, ki dovoljuje interventne posege brez obveščanja ribiških družin, zato že opažajo številne posege s strojno mehanizacijo, o katerih niso predhodno obveščeni, da bi lahko pravočasno premestili ribe z območja posega in jih tako rešili. Ribiči si želijo sodelovanja pri urejanju vodotokov, saj poznajo njihove zakonitosti in kompleksnost habitatov živalskih in rastlinskih vrst v njih, ter pozivajo odgovorne, naj izvajajo posege, ki bodo bolj prijazni do rib. Kot je še pojasnil gospodar RD, bi ribe, če bi znale govoriti, povedale, kaj jim ustreza, ribiči pa jim dajo svoj glas. V prihodnosti se kot problem kaže tudi članstvo v RD, saj je trenutna povprečna starost članov relativno visoka. Sprašujejo se, kdo od mlajših bo še hotel biti ribič, če ne bo več rib.

Jure Ferlan