Posluh, jazbec gre!

Tako otroci kot starši navdušenja nad uprizoritvijo niso skrivali: med predstavo so jazbecu pomagali prepevati, na koncu pa igralce nagradili z bučnim aplavzom. Nekateri otroci so si predstavo ogledali tudi dvakrat.

Jazbec je zagnan pevec, a njegove pevske vaje drugim prebivalcem gozda parajo živce. Sklenejo, da ga bodo z ukano utišale, a ne gre po načrtu, zato se namesto jazbeca v težavah znajdejo same. Kot pravi rek: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Prav jazbec pa je tisti, ki jim prvi prihiti na pomoč. V gozdne živali so se prelevile Urška Pelipenko, Kati Kavčič, Tina Matanovič, Branka Pavkovič, Suzana Pustovrh, Martina Hadalin, Tina Linke, Urška Peternel, Barbara Treven, Ana Potočnik in Tanja Štibelj. Po navadi kostume in sceno pripravijo same. »Letos so nam na pomoč priskočile sodelavke, ki v predstavi niso želele nastopati, so pa pomagale pri pripravi kostumov, risanju, barvanju scene …« pojasni Ana Potočnik. Pri organizaciji nastopov jim pomaga pomočnica ravnateljice Petra Homec in pred njo Marinka Vidovič. Nekaj so jih organizirale tudi same. Do zdaj so pripravile šest predstav, prvo leta 2011 in nato vsako leto eno do leta 2016. »Najbolj smo ponosne na predstavo o Kekcu, uprizorile smo dve taki predstavi – s Pehto in Bedancem. To sta nedvomno največkrat uprizorjeni predstavi.« S predstavami so gostovale po vseh štirih enotah vrtca Zala, v Poljanah, Žireh, Železnikih, Selcih, Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka in OŠ Jela Janežiča. Leta 2017 so nastopile tudi na Dnevu prijateljstva na Visokem. Predstavo izberejo po občutku, kar jim je najbolj všeč. »Pomembno je tudi sporočilo predstave in da se hitro ujamemo s karakterji junakov. Včasih se nam zdi, da je lažje uprizoriti manj znano zgodbo kot tisto, ki jo že vsi poznamo. Kaj hitro smo namreč kritični, saj smo tovrstne predstave že večkrat videli.« Na predstave se pripravljajo v popoldanskem času. Vadijo v igralnicah vrtca, ko pa je izdelana tudi scena, se preselijo v avlo šole.

Kot poudarjajo, so predstave, ki jih pripravijo vzgojiteljice, predstave z največjim občutkom za otroke. Ob izkušnjah, delu z otroki razvijejo občutek, kaj otroke prepriča, pritegne njihovo pozornost. »Otroci vedno z navdušenjem in najbolj iskrenimi pogledi, aplavzi sprejmejo vsako našo predstavo, prav tako tudi starši: vedno nas pohvalijo, so nam hvaležni. Otroci nas na predstavah prepoznajo, pritečejo v objem in naslednji dan ne zmanjka vprašanj, idej. Naučili so se zapeti vse pesmi iz letošnje predstave, najbolj zmagoslaven je prav napev: Trla – mrla, trla – mrla, poslušajte godca čmrlja! Vse to nam daje potrditev, da delamo prav in dobro,« je še povedala Ana Potočnik.

Lidija Razložnik