Praznično ob dnevu državnosti

20.7.2023

Ob dnevu državnosti v Gorenji vasi poklon Tavčarju, v Poljanah tudi nagradili prizadevne člane skupnosti. Dan državnosti zaznamovali še na Trebiji.

Ob dnevu državnosti poklon Tavčarju Občina Gorenja vas - Poljane se spominu na pomembnega rojaka poklanja z mnogimi prireditvami ob vseslovenskem Tavčarjevem letu. Tako je bilo tudi na slovesnosti na predvečer dneva državnosti v Gorenji vasi, na kateri je bil kulturni program poklon človeku mnogih talentov – politiku, pravniku, pisatelju. V svojih črticah, novelah, povestih in romanih je Tavčar posegal v zgodovinsko snov in z besedami slikal kmečko življenje v Poljanski dolini, okolju, ki mu je nudilo izjemno kuliso za ustvarjanje orisov lepot dežele na eni ter številne podobe ljudi na drugi strani. S svojimi deli je poljanskemu človeku in Poljanski dolini z očakom Blegošem nedvomno postavil največji in najlepši možni spomenik. Na Trgu Ivana Regna so slovesnost začeli s Tavčarjevim delom Cvetje v jeseni, ki letos zaznamuje petdeset let življenja na filmskem platnu, odlomek pa je v uvodu zaigrala Lucija Kavčič v vlogi Mete. Po pozdravnem nagovoru župana je zbrane nagovorila slavnostna govornica, zdravnica, znanstvenica in podjetnica prof. dr. Marjeta Zorc, daljna Tavčarjeva sorodnica. Strinjala se je, da je Tavčarjev svet skozi oči današnjih občudovalcev še vedno izjemno živ in ustvarjalen. V uvodu se je spomnila dni, preživetih na Visokem pri sorodnikih, še posebej pri dr. Igorju Tavčarju, ki velja za utemeljitelja sodobne slovenske znanstvene interne medicine. Poudarila je pomen in veličino njegovega očeta ter njegovih ustvarjalnih podvigov, s katerimi je Poljancem postavil izjemen spomenik. Ob omembi Tavčarjevih političnih udejstvovanj je potegnila vzporednico z aktualnim dogajanjem ter z osamosvajanjem Slovenije in prizadevanji ter podporo nadškofa Alojzija Šuštarja. Vsem zbranim je zaželela prijetno praznovanje dneva državnosti v dolini, v katero se še vedno izjemno rada vrača. Izrazila je zadovoljstvo nad izbranim programom ter pohvalila sodelujoče. Nastopili so učenci Glasbene šole Škofja Loka, Vokalna skupina Zala pod vodstvom Janeza Čadeža in Folklorna skupina Zala s Polanskimi dekleti. Uradni del sta sklenila Lucija Kavčič in Janez Čadež kot Meta in Janez s prizorom slovesa iz Cvetja v jeseni, večer pa se je s pogostitvijo nadaljeval ob druženju na prostem.

Nagradili tri prizadevne člane skupnosti 
Po sveti maši za domovino, ki jo je v poljanski cerkvi daroval Jože Plut, je slovesnost ob dnevu državnosti v Poljanah potekala v športni dvorani šole. Slovesnost so organizirali poljanska krajevna skupnost skupaj z občino, šolo in krajevnimi društvi. Na večer 23. junija so snovalci programa prepletli lepoto glasbe, narave in domače besede. »Tavčar je v svojih delih na mnogih mestih zapisal hvalnice domači zemlji in ljudem. Beseda, še posebno izgovorjena v maternem jeziku, ima neverjetno moč. Ta je, kot je nekoč dejal, najmočnejša nit, ki človeka veže na domovino,« je povedala Barbara Tušek, ki je skupaj s hčerjo Nežo zbrane popeljala skozi izbrane Tavčarjeve besede in naravne znamenitosti Slovenije.
Zbrane je ob prisotnosti župana Milana Čadeža in predsednika KS Poljane Franca Dolenca nagovoril poslanec Žan Mahnič, ki je poudaril pomen in moč osamosvojitve tudi več kot trideset let kasneje. Slavnostni govornik Dimitrij Rupel, sociolog, politik, pisatelj in publicist, avtor mnogih leposlovnih in družboslovnih knjig o mednarodnih vprašanjih, je Poljance nagovoril predvsem kot zunanji minister prve demokratične vlade. V svoji zadnji knjigi Pomen osamosvojitve s podnaslovom Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve navaja odločilna zgodovinska dejstva, pri čemer se opira na različne prispevke poznavalcev zunanje politike. V knjigi si večkrat postavi vprašanje, kaj bi bilo, če bi se ob slovenski osamosvojitvi odvili nekoliko drugače. Pa vendar se niso. V svojem govoru je tako izpostavil prelomno dogajanje med letoma 1987 in 1992 ter kot eden od pomembnih sodelujočih v prelomnih trenutkih osamosvajanja Slovenije poudaril izjemen pomen diplomacije, ki lahko posreduje takrat, ko so izčrpane vse druge možnosti. Ob tej priložnosti je Franc Dolenec podelil priznanja ob dnevu državnosti letošnjim nagrajencem, ki so na različnih področjih prispevali k razvoju kraja oziroma KS Poljane. Priznanje za dolgoletno prizadevno delo na družbenem in kulturnem področju v krajevni skupnosti, s čimer pomembno prispeva k bogatemu in razgibanemu življenju kraja, je prejel Jaka Šubic. Za strokovno, predano in uspešno delo na področju alpskega smučanja je priznanje prejel trener alpskega smučanja Miha Ribarič. Za vestno, predano in strokovno delo na področju organizacije športnih dejavnosti v ŠD Poljane so priznanje podelili še Primožu Drnovšku. V kulturnem programu so nastopili: Kaja Tomšič, Jošt Vidergar, Veronika Pisk, Janja Bonča, Andrej Žagar, Anamarija Jurčič, Maruša Šubic, Gabrijel Debeljak ter otroški pevski zbor pod vodstvom Matjaža Slabeta. Na dan državnosti sta tradicionalno potekala še kolesarjenje in pohod do poljanskih podružničnih cerkva.

Slovenska beseda je beseda praznika
Dan državnosti predstavlja enkratno priložnost, da se kot država in narod povežemo ter se spomnimo naše skupne zgodovine in dosežkov, da počastimo slovensko besedo in njihove ustvarjalce in da se zavemo, da smo domovina mi vsi. Na Trebiji so se v četrtek pred rojstnim dnevom slovenske države zbrali krajani in to priložnost dodobra izkoristili, se povezali med seboj in roko ponudili tudi čez občinsko mejo ter v tem duhu kot slavnostnega govornika medse povabili magistra Janeza Žaklja, poslanca državnega zbora iz sosednjih Žirov.
Da bi naša dežela ostala kot »nebesa pod Triglavom, kjer bodo še živeli veseli ljudje«, je župnik Marjan Lampret podelil božji blagoslov vsej domovini in slovenskemu rodu, v nadaljevanju pa so se navzoči skupaj z bralci iz štirih generacij poklonili slovenski besedi, ki se je v preteklosti zapisala priznanim avtorjem. Ob glasbeni spremljavi klavirja (Ajda Benedičič) in violine (Juša Benedičič) so odlomke iz poznanih del slovenskega literarnega opusa prebirali bralci Neža Urh, Miha Jeraša, Nežka Bozovičar in Anton Bogataj. Za še bolj slovesno vzdušje je zadonela tudi ubrana pesem v izvedbi Vokalne skupine Cantabile. Program sta pripravila in vodila Tina in Milan Benedičič, Krajevna skupnost Trebija pa je poskrbela, da so se obiskovalci po končani prireditvi tudi sproščeno družili ob kozarčku in prigrizku še po tem, ko so nas že obletavale kresnice v prijetnem poletnem večeru.
Občutili smo, kako pomembno je, da ne ločimo zemlje od roda, da je vse prepleteno eno z drugim, spleteno kot pisana odeja, ki nas pokrije v hladnem večeru. Ljudje smo tisti, ki gradimo domovino, in vsak od nas ima priložnost narediti korak do sočloveka. Toliko skrivnosti je še na tej naši ljubi zemlji, na površini dneva in v podzemlju noči se skrivajo in njenih zakladov je za polne egiptovske lonce zlata. Hodímo po njej, kakor bi hodili po raju, in bodimo ponosni, da smo Slovenci!

Damjana Peternelj, Tina Benedičič

Fotogalerija