Predstavljamo prostoferje

Janez Kloboves je za to, da na občini iščejo prostovoljne šoferje oziroma prostoferje, izvedel prav v Podblegaških novicah. Ker ima od septembra lani nekaj več časa, saj se je upokojil, se je odločil pridružiti, saj rad pomaga, če se le da. "Najbrž bi se vsak moral vprašati, kaj lahko stori za druge, in ne samo nekaj pričakovati," pravi. Prav na ta način vidi opravljanje prevozov za starejše, ki jih je doslej opravil približno deset. "Skoraj vedno svojo hvaležnost pokažejo z darilcem," prizna. "Od neke gospe sem dobil celo tulipane. Tudi če jim povem, da če bi vozil za denar, bi bil taksist, ne pomaga." Ljudje so izredno veseli, da ima občina posluh, da jim na ta način pomaga. "Marsikdo, ki ve, da sem voznik, me sprašuje, kakšni so pogoji, da lahko uporabi to storitev. Meni osebno je to v veliko veselje, neki skromen prispevek, da bi nam 'bel bel lep'.« Ob vožnjah se spletejo zanimivi pogovori in zgodbe o mladosti, službah, veselih dogodkih uporabnikov. 

Marjan Dolenc je za storitev izvedel na radiu in v časopisih že kar nekaj časa pred tem, ko so jo vpeljali v naši občini. "Že takrat sem se, glede na to, da se mi je bližala upokojitev, nameraval prijaviti." Ko so decembra lani kljub koroni uvedli prostovoljne vožnje, so najprej izpeljali začetno uvajanje. Po njem je Marjan Dolenc opravil približno dvanajst voženj. "Največ do bolnišnic v Ljubljano, na Jesenice in Golnik, do nekaj zdravstvenih domov, nekaj pa je bilo tudi voženj po drugih opravkih. "Opažam, da so uporabniki zelo zadovoljni s storitvijo in nekateri kar ne verjamejo, da je to na koncu še brezplačno." Tudi on pove, da so zelo hvaležni. "Dober občutek je, ko pelješ nekoga in veš, da si lahko s tem pomagal in polepšal dan njemu in sebi. Osebno mi prostoferstvo pomeni, da lahko nekaj svojega prostega časa namenim tudi za dobrodelnost, pokramljam z uporabnikom, ki ga vozim, in izvem tudi kaj koristnega in zanimivega, saj so starejši polni izkušenj, modrosti in dobrih nasvetov."

Damjana Peternelj