Pri Kosmu ohranjajo spomin na Ivana

Ivanova rojstna hiša še stoji, čeprav precej predelana in prilagojena sodobnim bivalnim standardom, prav tako na domačiji še vedno živijo njegovi sorodniki s priimkom Tavčar, potomci Ivanovega brata. Spomin na enega vidnejših slovenskih pisateljev je tu še kako živ, saj domači v preddverju hranijo izobešene številne slike in fotografije v povezavi z njim in njegovo družino, pa tudi naslikano rodbinsko drevo.

Za to ohranjanje spomina je dolga leta skrbela Marija Tavčar (1926 - 2002), bolj znana pod imenom Kosmova Manca. Doma je bila na Vidmu v Poljanah, poročila pa se je s Tavčarjevim pranečakom Francem Tavčarjem, ki je nasledil Kosmovo domačijo. Skrbno je zbirala fotografije starih Poljan, kakor jih je doživljal Ivan Tavčar, še posebej je pogrešala pogled na veliko župnijsko cerkev sv. Martina, ki je kraju dajala značilno podobo in imenitnost vse do leta 1954, ko so jo porušili. Pri Kosmu je z veseljem sprejemala številne obiskovalce ter celo šolske skupine in jim s svojim dobrim poznavanjem Tavčarjevega rodu povedala marsikaj zanimivega. Prizadevno je urejala grobove, poleg domačega tudi starejši grob Kosmovih na poljanskem pokopališču ter dolgo tudi Tavčarjevo grobnico na Visokem, okoli katere je bil vedno pograbljen pesek ter cvetlice v koritih. Manca in Franc sta imela imela šest otrok, od katerih živijo še hčere Agata, Špela, Bernarda in sin Izidor, ki sedaj skupaj z ženo Bernardo gospodari na manjši kmetiji pri Kosmu. Imata šest otrok, tri sinove in tri hčere. Izidor, če je le doma in mu dopušča čas, obiskovalcem hiše predstavi domačijo in Tavčarjev rod. Na hiši je nameščena spominska plošča v spomin na 130 let Ivanovega rojstva, pred hišo pa stoji spomenik v obliki kamnitega stebra, ki priča, da so ga leta 1936 na pobudo Slovenske matice postavili častilci njegovega spomina. Načrt zanj naj bi napravil sam arhitekt Jože Plečnik. Gospodar Izidor meni, da bi bilo primerno, da bi spomenik, ker ga je postavila institucija in do njega hodijo obiskovalci, restavrirali z javnimi sredstvi, o čemer je že dal pobudo na občino. V preteklosti so bile ob tem spomeniku proslave na predvečer slovenskega kulturnega praznika, ki so bile dobro obiskane, zato so jih preselili na drugo lokacijo, ker je dvorišče pred Kosmovo hišo precej majhno, saj stoji na strmem bregu. Kosmova hiša se je od časov, ko je tu otroštvo preživljal Ivan, precej spremenila, saj je večkrat pogorela, nazadnje zaradi udara strele pred dobrimi 30 leti, sedanji gospodar pa jo je ob obnovi prilagodil sodobnim bivalnim razmeram. Ohranjeni so še debeli kamniti zidovi in obokana klet ter značilno dvodelno stopnišče pred glavnim vhodom, po katerem je hodil že Ivan Tavčar.

Jure Ferlan