Rad dela v kovačiji

Kovaštvo ga spremlja že od mladih nog, saj je v domači kovačiji ob očetu Andreju starejšemu, izučenemu orodnemu kovaču, preživel nemalo dni in srkal kovaško znanje. Leta 2005, ko se je oče upokojil, je Andrej Gladek ml. prevzel obrt. 

Kovačija na Fužinah, ki velja za najstarejšo še delujočo kovačijo v naši občini, je bila v tej obliki pozidana leta 1824. Poleg kovačije sta bila tam še mlin in žaga. Leta 1926 je kovačijo odnesla velika povodenj, zato je obrt zamrla. Vse do leta 1967, ko se je Andrejev oče izučil za orodnega kovača in obrt ponovno obudil. Kot pojasni Andrej Gladek ml., se je vsega, od osnov do bolj zahtevnih tehnik kovanja, naučil od očeta, ki še danes rad poprime za kovaško orodje ter sinu pomaga pri večjih in zahtevnejših projektih. »Kakšen uporaben nasvet najdem v literaturi, v zadnjem času veliko tudi na spletu. Tehnike kovaštva se niso spremenile. Kuje se še vedno po tehniki, ki me je je naučil oče. V pomoč mi je t. i. federhammer ('norc'). Veliko se skuje na 'norcu', fina dela se kujejo ročno.« V kovačiji so osnova lastni proizvodi, s tem izdelek dobi svojo vrednost. Izdelki so večinoma kovičeni in utrjeni z objemko. Veliko časa nameni izdelavi novih izdelkov, kot so na primer ograje, vrata, kovana polkna, gajtri, svečniki. Na voljo je različno orodje: motike, cempini, sekire … »Trenutno je največ povpraševanja po orodju, ograjah in vrtnih kuriščih.« Restavriranje izdelkov je posebno in tudi izjemno zahtevno opravilo. »V veliko veselje mi je delati z restavratorji, ko se obnavljajo različni stari elementi: stara vrata, polkna, gajtri, ključavnice, verige, ograje. Vse to mora biti čim bolj podobno izvirniku.« Največ časa in energije so terjali gajtri za grad Vipolže. »Gre za gajtre dimenzije 2,5 metra krat 1,2 metra, izdelane iz materiala 20x20. Izdelal sem tri kose, ki so tako prepleteni, kot bi jih nakvačkal. (smeh) Eden ima približno 250 kilogramov.«

Kovani izdelki kovačije Gladek krasijo objekte po Sloveniji, nekaj tudi zunaj nje. Sodeloval je pri obnovi gradu Rajhenburg v Brestanici, gradu Vipolže v Brdih, krstilnice Janeza Krstnika v Piranu, urnih kazalcih na zvoniku cerkve v Piranu. Najobsežnejši projekt je bila obnova Narodne galerije s 110 metri ograje in nekaj kovanimi elementi, kot so kljuke in spone. Vse od leta 2019 je v Tavčarjevem dvorcu na Visokem na ogled skrinja Polikarpa iz Visoške kronike. Gre za repliko, ki sta jo skupaj z očetom izdelala nekaj mesecev pred 1. aprilom, ko je bila le-ta kot najdba, polna cekinov, predstavljena širši javnosti. Za izdelavo skrinje sta porabila približno sto ur. »Skrinja je posebna že sama po sebi. Poleg izdelave ogrodja je posebna tudi ključavnica, ki se nahaja na sredini zgornjega pokrova. Ima namreč poseben mehanizem, ki ga je razvil oče, zato je unikatna,« ponosno pojasni Andrej Gladek ml, ki trenutno obnavlja ograji iz dveh grobnic. »Čaka me obkovanje desetih vozov, ki bodo del uprizoritve v prihodnjem letu.«

Za kovaštvo je navdušil tudi svoja sinova. Starejši se trenutno bolj posveča kolesarjenju, največ zanimanja kaže mlajši, ki rad pride v kovačijo. Veseli ga, da se rokodelstvo, tudi po njegovi zaslugi, vrača, da je cenjeno in iskano. »Kar znaš narediti z rokami in glavo, tega ti nihče ne more vzeti! Potrebno pa je veliko volje.« Rad se udeleži različnih dogodkov, kjer širši javnosti predstavi svojo obrt, ki je ponekod že izumrla. Andrej Gladek ml. s ponosom opravlja delo kovaškega mojstra in si prizadeva, da ogenj v kovačiji na Fužinah še dolgo ne bo ugasnil.

Lidija Razložnik Čeferin